Po skoraj dveh desetletjih vodenja HESS je Bogdan Barbič položaj predal Boštjanu Pišotku.

Dve hidro-desetletji 

Družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), ki je trenutno v deljenem lastništvu Gen energije in HSE, ima od začetka meseca novega direktorja. Po skoraj dveh desetletjih vodenja razvoja spodnjesavske verige hidroelektrarn in družbe HESS je položaj predal Bogdan Barbič, nasledil pa ga je Boštjan Pišotek.

Ko je Bogdan Barbič prevzemal vodilne naloge pri razvoju hidroenergetskih projektov na spodnji Savi, je bila veriga hidroelektrarn še v začetni fazi gradnje in razvoja. Danes za njim ostajajo desetletja dela v slovenski energetiki, gradnja ključnih energetskih objektov in razvoj družbe HESS. Po njegovi upokojitvi je vodenje družbe 1. junija prevzel Boštjan Pišotek, ki je v HESS zrastel od sodelavca v službi za razvoj in investicije do direktorja družbe.

Menjava na čelu družbe tako predstavlja prenos odgovornosti med dvema generacijama energetikov, ki ju povezuje skupno prepričanje, da bo prihodnji razvoj Slovenije v veliki meri odvisen tudi od pravočasnih in premišljenih energetskih odločitev.

Bogdan Barbič: Kariera, zaznamovana z velikimi energetskimi projekti

Bogdan Barbič je svojo poklicno pot začel na Inštitutu za elektrogospodarstvo in energetiko (IBE), na katerem je deloval kot projektant. Že v tistem času ga je privlačilo področje investicijskega vodenja in velikih infrastrukturnih projektov.

Leta 1999 je prevzel vodenje projekta gradnje dveh 120-megavatnih plinskih turbin v Termoelektrarni Brestanica, največjega slovenskega projekta na področju proizvodnje električne energije iz plina. »To je bil moj ognjeni krst kot vodje projekta. Projekt se je začel zelo optimistično, potem so se pojavile težave, a smo ga uspešno končali. Obe turbini stojita še danes in sta še vedno največji plinski turbini v Sloveniji,« se spominja.

Projekt je bil končan v dveh letih, leta 2002 pa je prevzel vodenje Termoelektrarne Brestanica kot direktor. V tem obdobju je sodeloval tudi pri gradnji takrat največjega 110-kilovoltnega stikališča v Sloveniji. Pozneje ga je pot vodila na spodnjo Savo, kjer je sodeloval pri enem največjih razvojnih energetskih projektov v državi. »Takrat so se pojavljali tudi pomisleki, kako bo elektroinženir vodil gradnjo tako zahtevnih gradbenih objektov, kot so hidroelektrarne. A ključ je bil v ekipi.«

Hidroelektrarne kot razvojni motor Posavja

Konec leta 2003 je prevzel vodenje projekta gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Ekipa pod njegovim vodstvom je nato zgradila HE Boštanj (2006), HE Blanca (2010), HE Krško (2013) in HE Brežice (2017).

Gre za velike projekte, ki so poleg proizvodnje električne energije prinesli tudi protipoplavne in infrastrukturne učinke. Barbič poudarja, da so bili vsi projekti končani v predvidenih rokih in znotraj načrtovanih finančnih okvirov. Posebej se spominja začetka gradnje Hidroelektrarne Brežice.

»Bil sem morda nekoliko predrzen, ko sem ob polaganju temeljnega kamna vse povabil na odprtje točno čez 42 mesecev. Takrat se jih je veliko smejalo, a se je na koncu zgodilo natanko tako.« Za uspehom pa se skriva zahtevna organizacija. Hidroelektrarne so bile razdeljene na več gradbenih in tehnoloških sklopov, pri katerih je bilo treba usklajevati številne izvajalce in dobavitelje. »Nekateri deli gradnje so zahtevali milimetrsko natančnost. To je bilo za gradbene ekipe izjemno zahtevno. Brez strokovno usposobljenega inženiringa takšnih projektov ni mogoče izpeljati.«

Od 35 zaposlenih do razvojne energetske družbe

Pomemben del Barbičeve zapuščine predstavlja tudi razvoj same družbe HESS. Prve hidroelektrarne so bile sprva del širšega projekta v okviru skupine HSE. Leta 2008 se je dotedanji skupni podvig investitorjev preoblikoval v družbo HESS, leta 2010 pa se je del ekipe iz Termoelektrarne Brestanica dokončno preselil v novo družbo, ki se je posvetila izključno razvoju spodnjesavske verige. »Takrat nas je bilo približno 35. S to ekipo smo hkrati obratovali elektrarne, pripravljali nove projekte in umeščali objekte v prostor.«

Z rastjo proizvodnih zmogljivosti se je povečevalo tudi število zaposlenih. Danes družba zaposluje več kot 60 ljudi. Poleg upravljanja in vzdrževanja spodnjesavske verige ohranja tudi razvojne in investicijske zmogljivosti za nove energetske projekte. »Če moram poudariti nekaj, na kar sem najbolj ponosen, je to ekipa, ki je ostala v družbi. To je ena redkih ekip v Sloveniji, ki je še sposobna organizirati in voditi velike hidroenergetske projekte.«

Ob uspehih so obdobje gradnje spremljali tudi številni izzivi. Na poslovni ravni so se morali v HESS spoprijemati s propadi velikih izvajalcev. Med gradnjo Hidroelektrarne Krško je šlo v stečaj Primorje Ajdovščina, med izvajalci je med drugimi propadel tudi Montavar iz Maribora.

»Takšne situacije je izjemno težko koordinirati, še posebej zato, ker se zgodijo sredi gradnje.« Kljub temu poudarja, da HESS ni ostal dolžen nobenemu podizvajalcu. »Pogodbe smo imeli zastavljene tako, da smo imeli popoln nadzor nad finančnimi tokovi. Noben podizvajalec ni ostal brez plačila.«

Pravica za HE Mokrice

Po Barbičevem mnenju se je v zadnjih letih bistveno spremenilo tudi okolje, v katerem nastajajo energetski projekti. Ocenjuje, da so bile državne ustanove med gradnjo prvih hidroelektrarn pri umeščanju projektov v prostor konstruktivnejše kot danes.

»Takrat so zavodi in druge ustanove razumeli, da gre za pomembne državne projekte. Danes so postopki bistveno zahtevnejši.« Po njegovem mnenju dodatne zamude povzročajo tudi postopki pridobivanja dovoljenj. »Mi smo razpise pripravljali že pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Danes je treba čakati na pravnomočnost dovoljenj, kar lahko pomeni najmanj leto dodatnega časa.«

Prav zato mu je žal, da po hidroelektrarni Brežice ni sledila gradnja Hidroelektrarne Mokrice, ki ostaja eden največjih razvojnih izzivov družbe. »Zelo slabe volje sem bil, da nismo mogli nadaljevati z Mokricami zaradi pritožb, ki so se dogajale.«

Ko se je projekt Mokrice zapletel v upravnih in pravnih postopkih, se je družba usmerila tudi v razvoj sončne energije. HESS je junija 2023 odprl sončno elektrarno FEBR-D3 pri HE Brežice z močjo 6 megavatov. Sončne elektrarne so postavili tudi na objektih HESS, končujejo pa še FEBR-D1 in FEBR-D2 s skupno močjo več kot 9 megavatov.

Naslednik iz lastnih vrst

Vodenje podjetja HESS je prevzel Boštjan Pišotek. Njegova karierna pot v družbi se je začela v službi za razvoj in investicije. Kot predstavnik investitorja je sodeloval pri gradnji Hidroelektrarne Brežice, ki predstavlja zadnji tovrstni dokončani energetski objekt na Savi in v Sloveniji.

Po izobrazbi je diplomirani inženir energetskega, procesnega in okoljskega strojništva Univerze v Mariboru. Dodatno znanje s področja menedžmenta, vodenja in poslovnega odločanja je pridobival na strokovnih programih ustanov, kot so Univerza v Glasgowu, Univerza v Oxfordu ter Londonska šola za ekonomijo in politične vede.

Poleg dela na razvojnih projektih je dejaven tudi v strokovnih organizacijah doma in v tujini. Je član upravnega odbora Posavske gospodarske zbornice, član Strateškega sveta za okolje pri Gospodarski zbornici Slovenije ter član Slovenskega združenja za projektni management in delegat v mednarodnem združenju IPMA. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev sekcije Young Crew Project Management Slovenia.

Od leta 2020 vodi projekt hidroelektrarne Mokrice, ki ostaja osrednji razvojni projekt družbe in eden najpomembnejših odprtih hidroenergetskih projektov v Sloveniji. Pišotek pa ob prevzemu funkcije ne napoveduje velikih preobratov. »Predvsem želim nadaljevati stabilno in strokovno vodenje družbe ter usmerjenost v dolgoročni razvoj.« Dodal je še, da »fokus ostaja na zanesljivi proizvodnji električne energije in nadaljnjem razvoju novih energetskih virov, predvsem hidroelektrarn na Savi.« Barbič pa je o svojem nasledniku povedal: »Je tehnično izobražen, hkrati pa ima širino za delo v energetskem prostoru. Mislim, da je prava oseba za takšne naloge.«

Kakšna bo energetska prihodnost Slovenije?

Kljub generacijski razliki sogovornika podobno ocenjujeta prihodnje izzive slovenske energetike. Pišotek ocenjuje, da bodo hidroelektrarne tudi v prihodnje ostale eden ključnih gradnikov slovenskega elektroenergetskega sistema. »Hidroelektrarne bodo v Sloveniji ključen gradnik zanesljivega in cenovno konkurenčnega elektroenergetskega sistema. Ob današnjih geopolitičnih razmerah bo uresničitev novih hidroenergetskih projektov izjemnega pomena za blaginjo in odpornost Slovenije.«

Kot najpomembnejšo nalogo slovenske energetike vidi pospešeno uresničevanje razvojnih projektov. »Čim hitreje moramo uresničevati projekte in zagotavljati nove energetske vire. Samozadostnost z električno energijo je ključna za suverenost države.«

Podobno opozarja tudi njegov predhodnik. »Obnovljive vire energije, predvsem hidroenergijo in sončno energijo, moramo graditi s polno paro. Če čakamo na krizo, je že prepozno, saj energetski projekti potrebujejo leta, da postanejo resničnost,« je povedal Barbič.

V ospredju ostajajo Mokrice in nadaljnji razvoj hidroelektrarn na srednji Savi, projekta, ki bosta pomembno zaznamovala prihodnje razvojno obdobje družbe. Barbič ob tem ne skriva svojih pričakovanj. »Najbolj vesel bom, če bo Boštjan zgradil vsaj toliko hidroelektrarn, kot smo jih mi. Mokrice in še vsaj tri na srednji Savi,« je sklenil z nasmehom.

Mejniki razvoja HESS

• 1999 – Bogdan Barbič prevzame vodenje projekta gradnje plinskih turbin v TEB
• 2002 – postane direktor Termoelektrarne Brestanica
• 2003 – prevzame vodenje projekta gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi
• 2006 – začetek obratovanja HE Boštanj
• 2008 – ustanovitev družbe HESS
• 2010 – začetek obratovanja HE Blanca in oblikovanje samostojne ekipe HESS
• 2013 – začetek obratovanja HE Krško
• 2017 – začetek obratovanja HE Brežice
• 2020 – Boštjan Pišotek prevzame vodenje projekta HE Mokrice
• 2023 – HESS zgradi 6-megavatno sončno elektrarno, takrat največjo v Sloveniji in prvo, priključeno na omrežje 110 kV
• 2025 – Boštjan Pišotek prevzame vodenje družbe HESS

VIR: https://www.nas-stik.si/