Ilirika ETF-skladi prihajajo na Ljubljansko borzo

Ilirika ETF-skladi prihajajo na Ljubljansko borzo

Slovenci imamo na bančnih računih približno 28 milijard evrov prihrankov, ki večinoma ne prinašajo omembe vrednih donosov. Na Iliriki verjamejo, da bi lahko pomemben del teh sredstev v prihodnje našel pot na kapitalske trge, predvsem zaradi bistveno nižjih stroškov vlaganja. Medtem ko posamezni vzajemni skladi vlagatelju že v prvem letu lahko zaračunajo tudi do 5,5 odstotka stroškov, bo letna upravljavska provizija pri Ilirika ETF-skladih znašala 0,6 odstotka.

Za začetek: kaj sploh so ETF-skladi?

ETF oz. Exchange-Traded Funds so skladi, ki kotirajo na borzi. Nakup in prodaja se vršita na borzi in ne neposredno pri družbi za upravljanje, kot to velja za vzajemne sklade.

Kakšne so glavne prednosti vlaganja v ETF-sklade?

Ena glavnih prednosti vlaganja v Ilirika ETF so stroški. ETF-skladi so cenejši od klasičnih vzajemnih skladov in sledijo določenemu indeksu. Na dolgi rok to lahko pomeni opazno razliko v donosnosti za vlagatelja. Lahko rečemo, da ETF-skladi vlagateljem na dolgi rok prinašajo večji neto donos.

Kakšni so trendi v svetu: ETF-skladi proti vzajemnim skladom?

Trendi vlaganja v ETF-sklade so jasni. Po podatkih vodilnega svetovnega združenja za regulirane sklade (ICI) je bilo leta 2025 neto vplačil v ameriške ETF-sklade približno 1.500 milijard USD, medtem ko so vlagatelji iz ameriških vzajemnih skladov izplačali za približno 500 milijard USD premoženja. Podobno je bilo v Evropi. Evropski vlagatelji so leta 2025 samo v delniške ETF-sklade vložili 261 milijard evrov, iz vzajemnih in drugih skladov pa so si evropski vlagatelji izplačali 14 milijard evrov neto premoženja. Vidna je jasna preferenca vlagateljev do ETF-skladov.

Če so trendi v svetu tako izrazito na strani ETF-skladov, zakaj je Slovenija na svoje prve domače ETF-sklade čakala tako dolgo?

Slovenski kapitalski trg je razmeroma majhen in mlad, zato razvoj novih produktov pri nas poteka počasneje kot na večjih, razvitejših trgih. Za vzpostavitev ETF-sklada so potrebni ustrezna infrastruktura, dovoljenje regulatorja in zadostno zanimanje vlagateljev. Šele v zadnjih letih se je vse to poklopilo. Večja finančna pismenost, razmah digitalnih platform in uvedba individualnih naložbenih računov so ustvarili pravo okolje. V Iliriki smo ta trenutek prepoznali in se odločili narediti korak naprej kot prva slovenska družba za upravljanje, ki na Ljubljansko borzo prinaša ETF-sklade.

Ilirika SKLADI bo kot prvi slovenski upravljavec na trg lansirala dva ETF-sklada. Eden bo sledil gibanju cen delnic najboljših podjetij na Ljubljanski borzi (Krka, Petrol, Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije), drugi pa bo sledil rasti cen delnic največjih svetovnih podjetij, kot so Apple, Microsoft in Siemens. Oba ETF-sklada boste lahko kupili prek Individualnega naložbenega računa (INR) ali trgovalnega računa. Pomembno je poudariti tudi, da bosta Ilirika ETF-sklada prejete dividende ponovno investirala, zato bosta še posebej primerna za dolgoročne vlagatelje, ki ne želijo aktivno spremljati trgov ter imeti s tem dodatnega dela in stroškov.

Veliko vlagateljev skrbi razpršenost svojih prihrankov. Kako lahko ETF-skladi pomagajo pri tem?

Razpršenost je pri vlaganju izredno pomembna. Z nakupom ene delnice Ilirika slovenskega ETF-sklada boste kupili košarico vseh delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in so del indeksa SBITOP (Krka, Petrol, Zavarovalnica Triglav, Luka Koper itd.). Z nakupom ene delnice Ilirika globalnega ETF-sklada pa boste deležni še večje razpršenosti, saj boste udeleženi pri rasti cen več kot tisoč delnic največjih svetovnih podjetij (na primer Apple, Microsoft in Siemens). To pomeni, da bo vaše skupno premoženje robustno naloženo in bolj varno pred večjimi padci na posameznih manjših trgih ali sektorjih. Poenostavljeno, vlagate v rast gospodarstev celotnega razvitega sveta.

Kako je z dostopom do teh produktov?

Dostop do teh produktov je zelo preprost. Ena od prednosti ETF-skladov je, da gre za sklade, ki kotirajo na borzi in so v tem smislu izenačeni z navadnimi delnicami. ETF-sklade tako lahko kupite prek Ilirike borznoposredniške družbe in vseh drugih članov Ljubljanske borze.

Omenili ste INR-račune. Kakšno vlogo imajo pri tem?

Individualni naložbeni računi (INR) so zaradi svoje davčne obravnave donosov izredno primeren produkt za vsakega vlagatelja. Ilirika ETF-sklada se lepo povežeta s to zgodbo. Po našem mnenju sta namreč najboljši in najcenejši produkt, kar zadeva kakovost in strošek za vlaganje prek INR-računov, saj bosta zagotavljala razpršenost na slovenskem ali globalnem trgu za minimalne stroške in minimalni začetni vložek.

Tukaj bi omenil še, da Ilirika kot prva slovenska borznoposredniška hiša ponuja odprtje trgovalnega in INR-računa brez obiska poslovalnice prek lastne mobilne aplikacije Ilirika. Po odprtju računa pa lahko prek mobilne aplikacije Ilirika začnete trgovati ter spremljati svoje naložbe in stanje delnic na Ljubljanski borzi ali na borzah po celem svetu.

Začetno navdušenje je bilo pričakovano, nekateri ljudje so dolgo čakali na davčno ugodnejši način dolgoročnega varčevanja. Umiritev po prvih tednih po naši oceni sovpada z negotovostjo na svetovnih trgih. Verjamemo, da bo z umiritvijo razmer zanimanje za INR-račune znova naraslo.

So ETF-skladi primerni za vse vrste vlagateljev?

V veliki meri da, vendar je, kot pri vsaki naložbi, pomembno razumevanje produkta. ETF-skladi omogočajo dobro razpršitev tveganja, saj lahko z eno naložbo pokrijete celoten indeks ali celoten sektor. Zato so pogosto primerni tudi za začetnike, obenem pa jih uporabljajo izkušeni vlagatelji kot del širše strategije.

Kako bi primerjali ETF-sklade z vzajemnimi skladi?

Največja razlika je v načinu upravljanja in stroških. Vzajemni skladi so dražji, kar pomeni višje stroške. ETF-skladi pa sledijo indeksu, zato so stroškovno učinkovitejši. Poleg tega ETF-sklade kupujete in prodajate na borzi, medtem ko pri vzajemnih skladih to poteka nekoliko drugače.

Če se še malo dotaknemo stroškov. Kakšni so stroški ETF-skladov v primerjavi s klasičnimi vzajemnimi skladi?

ETF-skladi imajo bistveno nižje upravljavske provizije kot vzajemni skladi. Oba ETF-sklada Ilirike bosta imela upravljavsko provizijo 0,6 odstotka na letni ravni. Večina vzajemnih skladov ima upravljavsko provizijo med 2,0 in 2,5 odstotka. Govorim o upravljavski proviziji. Dodatno lahko vlagatelj pričakuje še stroške trgovanja, KDD in tako naprej. Pri tem je pričakovan skupen strošek za vlagatelja, ki varčuje dolgoročno, na letni ravni 0,94 odstotka pri Ilirika ETF-skladih in skoraj 3,0 odstotka pri veliki večini vzajemnih skladov s primerljivo politiko nalaganja sredstev. Če pa bi na primer vlagatelj po enem letu izstopil iz vzajemnega sklada, bo na račun vstopne in izstopne provizije plačal kar 5,5 odstotka stroškov. Vstopnih in izstopnih stroškov pri Ilirika ETF-skladih ni. So sicer stroški borznega posla, ki znašajo pri Ilirika-Online 0,4 odstotka oz. 0,3 odstotka, če kupite Ilirika ETF-sklad prek Individualnega naložbenega računa (INR).

Vlagatelj, ki bo deset tisoč evrov svojega premoženja za 15 let naložil v Ilirika ETF-sklad, ima lahko proti vlagatelju, ki bo imel isto obdobje naloženo svoje premoženje v primerljivem vzajemnem skladu, kar od dva tisoč do 2.500 evrov večji neto donos, ob predpostavki povprečne rasti trga (sedem odstotkov na leto).

Stroški so eden ključnih dejavnikov, ki na dolgi rok odločajo o končnem donosu, zato sem prepričan, da bodo prav nižji stroški marsikoga spodbudili k prvemu koraku. Velik del teh 28 milijard evrov leži na računih, kjer zaradi inflacije realno izgublja vrednost. Ko ljudje vidijo, da lahko z razpršeno naložbo svoje premoženje dolgoročno ohranjajo in plemenitijo, je odločitev za investiranje lažja.

Ali v zvezi z Ilirika ETF-skladi lahko govorimo o dolgoročni spremembi investicijskih navad v Sloveniji?

Menim, da lahko. V zadnjih letih opažamo večje zanimanje za samostojno vlaganje in večjo finančno pismenost. Vstop Ilirika ETF-skladov na Ljubljansko borzo dobro sledi tem trendom, saj omogočajo preprost in pregleden vstop na trg za sodobnega vlagatelja.

Kaj se je v primerjavi s preteklimi krizami spremenilo pri domačih malih vlagateljih?

Mali vlagatelji so danes bistveno bolj obveščeni in umirjeni kot v preteklih krizah. Včasih je marsikdo ob prvem večjem padcu v paniki prodal in realiziral izgubo. Danes vse več ljudi razume, da so nihanja del dolgoročnega vlaganja in da najboljše rezultate prinašata vztrajnost in razpršenost. K temu sta veliko prispevala dostopnost informacij in izkušnja, da so si trgi po vsaki dosedanji krizi opomogli in nadaljevali rast.

Torej so danes vlagatelji bolj finančno pismeni in bolj dolgoročno usmerjeni kot pred desetimi ali 15 leti?

Vsekakor. Finančna pismenost se je v zadnjih letih opazno izboljšala. Vlagatelji vse pogosteje sprašujejo o stroških, razpršenosti in časovnem horizontu – torej o pravih stvareh. Vse manj je iskanja hitrega dobička in vse več načrtnega, dolgoročnega pristopa k varčevanju. Prav za takšne vlagatelje so ETF-skladi idealni, saj nagrajujejo potrpežljivost in disciplino.

Koliko k temu prispevajo mlajše generacije, ki jim je investiranje prek mobilnih aplikacij in spletnih platform precej bližje kot njihovim staršem?

Kakšno vlogo imajo ETF-skladi v času negotovih gospodarskih razmer?

Prav v takih časih je opazna njihova prednost cenovno ugodne razpršitve sredstev. Namesto, da vlagatelj kupi delnice posameznega podjetja, lahko investira v širši trg, kar zmanjša tveganje. Seveda pa to ne pomeni, da tveganja ni – pomeni pa bolj varen in uravnotežen pristop.

Kaj pa pomeni kotacija Ilirika ETF-skladov na Ljubljanski borzi za širši finančni trg?

Gre za novost in za pomemben korak v razvoju domačega kapitalskega trga. Več finančnih instrumentov pomeni več izbire za vlagatelje, hkrati pa tudi večjo dinamiko na trgu. Verjamemo, da bosta Ilirika ETF-sklada pripomogla k povečanju likvidnosti in okrepila zanimanje za domači trg kapitala.

Bi lahko prihod prvih slovenskih ETF-skladov pomenil tudi pomemben korak pri oživljanju domačega kapitalskega trga?

Prepričan sem, da je lahko tako. Več finančnih instrumentov pomeni več izbire, večjo konkurenco in večjo dinamiko na trgu. Z Ilirika ETF-skladoma, ki sledita slovenskemu indeksu SBITOP TR in globalnemu indeksu MSCI World, na Ljubljansko borzo prinašamo nov, sodoben produkt, ki lahko privabi nove vlagatelje in poveča likvidnost. Bolj ko bo trg živ in raznolik, boljši bodo pogoji za vse – od malih vlagateljev do podjetij, ki na borzi iščejo kapital.

Kaj bi svetovali nekomu, ki razmišlja o prvem nakupu ETF-sklada?

Najprej naj si vzame čas za razumevanje osnov. Pomembno je vedeti, v kaj vlagate, kakšni so stroški in kakšen je vaš časovni horizont. Predlagam, da se vsak, ki ga zanima več, oglasi v poslovalnici Ilirike (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in druga mesta) ali se seznani o Ilirika ETF-skladih na naši spletni strani. Nakup ETF-skladov je primeren za vse starosti in vrste investitorjev, ki želijo investirati na borzah v dolgoročne naložbe.

Veliko ljudi še vedno meni, da je investiranje namenjeno predvsem premožnejšim posameznikom. Kaj bi odgovorili nekomu, ki pravi, da za vlaganje nima dovolj denarja?

To je eden najbolj trdovratnih mitov. Prav ETF-skladi so vstopni prag praktično odpravili. Z Ilirika ETF-skladi lahko vlagatelj začne že s 50 evri na mesec in že z enim samim nakupom doseže razpršenost, kakršna je bila včasih na voljo le velikim vlagateljem. Za vlaganje torej ni potrebno veliko denarja – pomembneje je začeti zgodaj, redno in dolgoročno. Čas in obrestno obrestovanje naredijo ostalo.

Stopite v stik z ekipo Ilirike in se posvetujte s strokovnjaki, ki vam bodo pomagali najti ustrezne naložbene rešitve.

Kontakt:

Splošne informacije, Vzajemna, Crypto, INR (24/7): 01 300 22 60

Sprejemna pisarna: 01 300 22 50

E-pošta: info@ilirika.si

Pred sprejetjem naložbene odločitve si preberite splošne pogoje, dostopne na spletni strani https://www.ilirika.si/.

VIR: https://siol.net/