Souporaba električne energije je nov mehanizem, ki ga uvajata evropska in slovenska zakonodaja ter predstavlja pomemben korak k sodobnejšemu in učinkovitejšemu energetskemu sistemu. Omogoča, da lastniki naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov presežke proizvedene električne energije delijo z drugimi uporabniki. V Sloveniji bo to mogoče od 1. julija naprej.

To pomeni, da bo lahko posameznik del energije, ki je sam ne porabi, namenil drugemu odjemalcu kjer koli v Sloveniji. Na primer, oče s sončno elektrarno v Mariboru bo lahko del presežne električne energije dodelil hčerki v Piranu.

Souporaba se obračunava v 15-minutnih časovnih intervalih. Prejemniku se za količino prejete energije zmanjša količina električne energije, ki jo kupi od svojega dobavitelja. Če na primer v posameznem 15-minutnem intervalu iz omrežja prevzame 20 kWh električne energije, prek souporabe pa prejme 15 kWh, mu dobavitelj obračuna le 5 kWh dobavljene energije.

Pomembno je poudariti, da souporaba vpliva le na obračun dobavljene električne energije. Omrežnina, davki in druge dajatve se še naprej obračunavajo glede na dejansko količino električne energije, prevzete iz omrežja.

Kaj souporaba pomeni za dobavitelje?

Souporaba prinaša spremembe tudi za dobavitelje električne energije. Zaradi manjših količin prodane električne energije, zahtevnejšega načrtovanja dobave in potrebnih prilagoditev informacijskih sistemov jim lahko nastanejo dodatni stroški.

Način pokrivanja teh stroškov je poslovna odločitev posameznega dobavitelja. Zakon dopušča, da jih dobavitelji upoštevajo pri svojih cenikih, vendar le, če so upravičeni, sorazmerni in ne pomenijo nepoštene ali diskriminatorne obravnave uporabnikov souporabe.

Zakon o oskrbi z električno energijo namreč določa, da uporabniki, vključeni v souporabo električne energije, ne smejo biti nepošteno ali diskriminatorno obravnavani. Morebitni dodatni stroški so zato dopustni le, če odražajo dejanske stroške, ki jih souporaba povzroča dobavitelju, ter so ustrezno utemeljeni tako po vsebini kot po višini.

Na ministrstvu zato menimo, da dodatni stroški sami po sebi niso sporni, če so upravičeni in sorazmerni. Pričakujemo pa, da bodo nizki in ne bodo predstavljali ovire za vključevanje uporabnikov v sistem souporabe.

Pomembno je tudi poudariti, da stroški prilagoditve informacijskih sistemov niso posledica odločitev posameznih uporabnikov za souporabo, temveč izhajajo iz novih zakonskih zahtev. Zato teh stroškov ni mogoče v celoti prevaliti le na uporabnike, ki se odločijo za souporabo električne energije.

Kaj se zgodi, če prejemnik prejme več energije, kot je porabi?

Če prejemnik v posameznem 15-minutnem intervalu prejme več električne energije, kot je porabi, se presežek odda v omrežje. Pri obračunu se takšna energija obravnava enako, kot če bi jo prejemnik proizvedel sam, zato postane del bilančne skupine njegovega dobavitelja.

Morebitno nadomestilo za tako oddano energijo je odvisno od pogojev posameznega dobavitelja. Trenutno večina dobaviteljev za takšne presežke ne izplačuje nadomestila, saj je tržna vrednost električne energije v obdobjih visoke proizvodnje iz sončnih elektrarn pogosto zelo nizka ali celo negativna.

Dobavitelji lahko svojo ponudbo v prihodnje prilagodijo tržnim razmeram in za prevzeto energijo ponudijo odkupno ceno. Uporabniki pa se lahko odločijo za dobavitelja, katerega pogoji jim najbolj ustrezajo. 

VIR: Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko