Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance (v nadaljevanju: komisija) je na 40. seji 2. 7. 2026 potrdila zapisnike 38. in 30. seje ter 22. izredne seje komisije.

V nadaljevanju seje se je komisija seznanila s Poročilom o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2025, EPA 84-X, pri čemer so bila izpostavljena opozorila Fiskalnega sveta glede posledic posameznih zakonodajnih sprememb in koalicijskih zavez na stabilnost javnih financ. Negativne posledice iz navedenega naslova Fiskalni svet zaznava že nekaj časa, v kombinaciji z eksternimi krizami pa slednje lahko vodijo do pretirane obremenitve javnih financ. Fiskalni svet opozarja, da povečevanje finančnega primanjkljaja lahko vodi do sankcij s strani Evropske unije. 

V okviru 3. točke dnevnega reda je bila seznanjena z Letnim poročilom Banke Slovenije 2025 z letnim obračunom Banke Slovenije 2025 (računovodski izkazi), ki je sestavni del tega poročila, in Finančnim načrtom Banke Slovenije za leto 2026, EPA 113-X. Razprava je med drugim tekla o digitalnem evru, vrednotenju bančnih depozitov in investicijah v gospodarstvu, ki bi morale biti bolj konkurenčne glede na mednarodno poslovno okolje. Izpostavljen je bil tudi dvig osrednje evrske obrestne mere za 0,25 odstotne točke ter odraz slednjega v bančnem sistemu in z vidika potrošnika. 

Komisija se je seznanila tudi z Revidiranim letnim poročilom Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2025 in predlogom soglasja k predlogu uporabe presežka prihodkov nad odhodki, EPA 69-X. Zastavljena so bila vprašanja glede priporočene pogostosti menjave revizorjev oziroma revizijskih hiš in glede trajnostnega revidiranja, v zvezi s katerim še vedno velja obvezna revizija trajnostnih poročil za subjekte javnega interesa v skladu s standardom ISAE 3000 (MSE 3000).  

Svoje poročilo je podala tudi Agencija za zavarovalni nadzor. V zvezi z njenim poročilom za leto 2025 in Finančnim načrtom Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2026, EPA 138-X, ki poudarja stabilnost zavarovalnega sektorja v Sloveniji in izzive, s katerimi se sooča. Med drugim sta bila izpostavljena statusno preoblikovanje Vzajemne iz vzajemne zavarovalnice v delniško družbo ter prenos varčevalnega dela dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja Zavarovalnice Triglav, d. d., na Triglav, pokojninsko družbo, d. d. V razpravi članov komisije so bila izpostavljena vprašanja zavarovanj za kmete, ki še vedno ostajajo neurejena zaradi visokega tveganja, povezanega s slednjimi, ki ga zavarovalnice niso pripravljene prevzeti. Gre za težavo, s katero se soočajo tudi sosednje države. Izpostavljene so bile tudi spremembe v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (t. i. drugi pokojninski steber) s poudarkom na ukinitvi doživljenjske rente in zakonskimi podlagami, ki omogočajo ponudbo širšega spektra produktov iz naslova izplačil privarčevanih sredstev. 

VIR: Državni svet