Na industrijskem območju tovarne Talum v Kidričevem je daleč največja koncentracija velikih sistemskih baterijskih hranilnikov v državi. Izkoriščajo priključno moč, ki je Talumu ostala po ukinitvi proizvodnje primarnega aluminija. A to naj bi bil šele začetek.

Tovarna aluminija Talum v Kidričevem je bila vrsto desetletij daleč največji porabnik električne energije v državi. Čez palec so bili odgovorni za približno 10 odstotkov vse slovenske porabe. Proizvodnja primarnega aluminija v elektroliznih celicah je namreč energetsko zelo intenziven proces.

»Ko je tekla proizvodnja primarnega aluminija in so elektrolizne celice pa tudi drugi procesi delovali na polno, je naša moč odjema dosegala povprečno okoli 135 MW,« nam je ob našem obisku povedal Rok Ciglar, pooblaščenec za energijo v Talumu. »Na letni ravni je to pomenilo porabo več kot 1 TWh električne energije. Leta 2018 smo na primer porabili 1,2 TWh.« Slovenija na letni ravni porabi okoli 13 TWh.

Drastični ukrepi zaradi draženja elektrike

A po letu 2018 so se razmere začele spreminjati. Zaradi vse dražje električne energije je proizvodnja primarnega aluminija postajala nekonkurenčna. »Po tem letu smo peči počasi zaustavljali, moč odjema pa se je linearno zmanjševala,« je dejal Ciglar. 31. marca 2023 so proizvodnjo primarnega aluminija zaustavili in se preusmerili v predelavo recikliranega aluminija. Lepota aluminija kot materiala je namreč v tem, da ga je mogoče neskončno velikokrat ponovno uporabiti.

Odpadni aluminij talijo v plinskih pečeh, nato pa iz njega izdelujejo različne ulitke in polizdelke. Njihov paradni izdelek so t. i. rondele in rondelice, aluminijasti diski različnih velikosti, ki jih nato uporabijo proizvajalci embalaže, svoje mesto pa na primer rondele najdejo tudi v dnu kuhinjskih posod.

Zaustavitev elektroliznih celic je drastično zmanjšala njihovo porabo električne energije. »Danes naša moč odjema čez leto niha od 4 do 8 MW, zelo redke pa so kratkotrajne konice nad 8 MW. Med dela prostimi dnevi se odjemna moč še dodatno zniža in se giblje od 3 do 6 MW, med poletnimi dopusti pa pade tudi pod 1 MW,« je povedal Rok Ciglar. »Letna poraba nam je s 1.200 GWh padla na manj kot 50 GWh.«

Bernard potrka na vrata …

Zaustavljanje elektroliznih celic od leta 2018 naprej je pomenilo, da so imeli v Talumu vedno več neizkoriščene priključne moči za električno energijo. Njihova priključna moč je namreč kar 203 MW. Leta 2019 se je pri njih oglasil Roman Bernard, soustanovitelj in direktor podjetja NGEN, in jim predlagal, da bi del razpoložljive priključne moči namenili za delovanje velikega baterijskega hranilnika električne energije.

Tako so leta 2020, med epidemijo covida-19, slavnostno odprli prvi baterijski hranilnik na njihovem območju, in sicer z močjo 16 MW in s kapaciteto 32 MWh. Leta 2023 je sledil drugi NGEN-ov hranilnik (20 MW/40 MWh). Danes so na območju zaprtega distribucijskega sistema Talum prisotna tudi druga energetska podjetja, tj. v vlogi lastnikov ali upravljavcev baterijskih hranilnikov.

»Skupna moč sedmih sklopov baterijskih hranilnikov, ki so priključeni na srednjenapetostni nivo znotraj zaprtega distribucijskega sistema Talum, bo do konca letošnjega leta znašala 108 MW,« nam je povedal Rok Ciglar.

Pri tem največjega baterijskega hranilnika na območju industrijske cone Kidričevo še nismo omenili. Družba NGEN bo namreč v kratkem zagnala svoj do zdaj največji baterijski hranilnik v Sloveniji z močjo 70 MW in s kapaciteto 140 MWh. Ta največji hranilnik ima drugačen status, saj bo priključen neposredno na prenosno omrežje.

Talum je družbi NGEN za ta projekt trajno odstopil 70 MW svoje priključne moči, medtem ko je najem zemljišča za postavitev hranilnika urejen za obdobje 20 let. Podobno časovno obdobje velja tudi za pogodbena razmerja, povezana z drugimi baterijskimi hranilniki na območju Taluma. Na območju industrijske cone Kidričevo bo tako skupno obratovalo osem sklopov baterijskih hranilnikov električne energije.

Prednosti zaprtega distribucijskega sistema

Vsi preostali hranilniki na območju Taluma so na omrežje priključeni znotraj zaprtega distribucijskega sistema (ZDS), ki ga upravlja Talum. Zaprti distribucijski sistemi so območja s posebnim statusom in so navadno vzpostavljeni na industrijskih območjih, na katerih distribucijsko omrežje zaradi posebnih tehničnih, obratovalnih in organizacijskih značilnosti upravlja operater zaprtega distribucijskega sistema. To je pri priključevanju večjih baterijskih hranilnikov pomembna konkurenčna prednost.

»Prednost ZDS je predvsem v tem, da kot operater sami vodimo postopke priključevanja in izdajamo soglasje za priključitev znotraj našega omrežja,« nam je povedal Ciglar. »Seveda to ne pomeni, da lahko priključujemo brez omejitev, pomeni pa, da lahko sami tehnično presojamo razpoložljive omrežne zmogljivosti, ustrezne lokacije priklopa in pogoje, pod katerimi je posamezni objekt mogoče varno in zanesljivo vključiti v sistem.«

Talum kot operater zaprtega distribucijskega sistema tarife omrežnine znotraj svojega sistema določa sam, vendar skladno z veljavno metodologijo in s predpisanimi pogoji. Tudi pri njih velja pet časovnih blokov, višina tarif pa je prilagojena posebnostim industrijskega območja, obratovanju omrežja in profilu odjema. Za skupino uporabnikov, v katero sodijo baterijski hranilniki električne energije, so stroški priključitve ter tarifne postavke za obračunsko moč in preneseno energijo trenutno 50 odstotkov nižji od primerljivih tarif v javnem distribucijskem omrežju, ki jih določa Agencija za energijo.

A kot poudarja Ciglar, ugodni finančni pogoji niso njihova največja konkurenčna prednost. Ta čast vseeno pripada razpoložljivi priključni moči. »Največji izziv pri umeščanju velikih baterijskih hranilnikov je namreč lokacija priklopa na omrežje, saj je na redko kateri transformatorski postaji dovolj odvečne zmogljivosti za priklop takega sistema, investicije v nadgradnjo pa so za distributerje velik finančni zalogaj.«

»Prostora imamo za večkratnik trenutnih zmogljivosti«

Z obstoječo priključno močjo 203 MW so v Talumu že dejansko dosegli zgornjo mejo za priključevanje baterijskih hranilnikov. A po trenutnih načrtih se še ne nameravajo ustaviti. »Imamo ambicije po povečanju priključne moči, kar bi nam omogočilo, da gostimo dodatne baterijske hranilnike. Prostora imamo namreč še za večkratnik trenutnih zmogljivosti,« nam je povedal Rok Ciglar.

Od Elesa so že pridobili soglasje, ki jim omogoča povečanje priključne moči za dodatnih 100 MW – na 303 MW –, a pod posebnimi prožnimi obratovalnimi pogoji, ki bodo Elesu omogočali začasno omejevanje odjema.

Dodatna razpoložljiva priključna moč v Talumu ni pomembna le za umeščanje baterijskih hranilnikov, ampak tudi zaradi vse večjega zanimanja za napajanje večjih novih odjemalcev. Kot ena najprimernejših lokacij za takšne projekte se, kot pravijo, kaže prav proizvodna hala, v kateri je do pred kratkim še potekala proizvodnja primarnega aluminija.

»Za enega večjega novega odjemalca imamo pogodbo že podpisano,« je povedal Ciglar. »Ker gre za odjemalca z večjo priključno močjo, je eden ključnih pogojev tudi njegova sposobnost prilagajanja odjemne moči. To pomeni, da mora biti sposoben zmanjšati svoj odjem, kadar bi bila takšna zahteva podana zaradi obratovalnih razmer v prenosnem omrežju oziroma skladno s prožnimi obratovalnimi pogoji, ki jih je določil operater prenosnega sistema.«

Po dogovoru z operaterjem prenosnega sistema naj bi sicer v nekaj letih prešli na obratovanje z zagotovljeno večjo priključno močjo, brez potrebe po dinamičnem omejevanju odjema. Talum tako ne postaja le pomembna lokacija za baterijske hranilnike, ampak vse bolj tudi večnamensko energetsko vozlišče za nove, energetsko zahtevne projekte.

Priključitev na 400 kV?

Če bi želeli priključno moč v Talumu povečati čez 303 MW, pa se pojavi težava z omejitvijo zmogljivosti obstoječih daljnovodov. S prenosnim omrežjem so namreč trenutno povezani s štirimi daljnovodi 110 kV. A le nekaj sto metrov zračne razdalje od njihove industrijske cone teče daljnovod 400 kV Cirkovce–Pince. »Trenutno preučujemo možnosti za morebitno priključitev neposredno na ta daljnovod, kar bi nam omogočilo bistveno povečanje priključne moči,« je povedal Rok Ciglar.

Pri tem pa bi šlo za izjemno zahtevno infrastrukturno naložbo, katere vrednost bi se lahko povzpela na nekaj deset milijonov evrov. »Takšne naložbe Talum in operater prenosnega sistema sama ne bi mogla upravičiti samo na podlagi obstoječih potreb, zato bi morali k povečanju zmogljivosti prispevati tudi investitorji, ki bi želeli na našem območju umeščati nove večje odjemalce,« je povedal Ciglar.

Zaustavitev proizvodnje primarnega aluminija je bila za Talum velik udarec, a v Kidričevem dokazujejo, da je vsaka kriza lahko tudi priložnost za nekaj novega. 

VIR: https://www.nas-stik.si/