Ljubljana, 9. julij 2026 - Na včerajšnji 63. seji Komisije Državnega sveta RS za državno ureditev (v nadaljevanju: Komisija), ki jo vodi predsednik Komisije Rajko Fajt, so članice in člani Komisije obravnavali Letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2025 in Oceno stanja za leto 2025, Letno poročilo Informacijskega pooblaščenca za leto 2025 in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1A).

Na sejo so bili vabljeni predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije, Ministrstva za pravosodje, Informacijskega pooblaščenca in Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo. 

Komisija se je seznanila z  Letnim poročilom Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: poročilo KPK) za leto 2025 ter pri tem opozorila, da se položaj Slovenije glede na indeks zaznave korupcije slabša, kar ni dober znak. V razpravi je bilo govora tudi o institutih, v okviru katerih deluje KPK, med drugim morajo izvoljeni funkcionarji KPK poročati o svojem premoženjskem stanju. Ob tem je bilo na komisiji ponovno opozorjeno, da bi moralo biti izpolnjevanje obrazcev za uporabnike bolj prijazno oziroma avtomatizirano, in da bi morala KPK določene podatke sama preverjati v javnih bazah podatkov. KPK se strinja, da bi moralo biti poročanje o premoženjskem stanju do uporabnika bolj prijazno, vendar KPK za to potrebuje spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki bo vzpostavila zakonsko podlago, na podlagi katere bi lahko KPK uporabnikom omogočil avtomatizirano povezovanje podatkov. Trenutna zakonodaja tega, zaradi varstva osebnih podatkov, ne dovoljuje. Je pa bilo tako s strani KPK, kot s strani predstavnika Ministrstva za pravosodje rečeno, da bo, po dolgih prizadevanjih, v kratkem prišlo do ustreznih zakonskih sprememb, ki bodo to omogočile – npr. neposredni priklic popisa nepremičnin v obrazec o premoženjskem stanju in jih ne bo treba ročno vnašati kot doslej. 

Pri seznanitvi komisije z Letnim poročilom Informacijskega pooblaščenca za leto 2025 je bil v razpravi izpostavljen problem lokalnih skupnosti, ki imajo zaradi odločitve, sprejete s strani Informacijskega pooblaščenca, težave s pridobivanjem podatkov o lastnikih parcel v posamezni občini. Informacijska pooblaščenka je opozorila, da je do spremembe prišlo, ker Zakon o centralnem registru prebivalstva v resnici ni nikoli dopuščal kopiranja paketnih zbirk podatkov in prenašanja teh podatkov na posamezne občine, vendar IP o tem ni odločal, dokler ni prejel prijave. Zakonodaja o varstvu osebnih podatkov pravi, da se podatki lahko obdelujejo za določen namen in obdeluje se lahko samo toliko podatkov, kot jih je potrebnih za nek namen. Zato situacija, kjer so se izvajali paketni prenosi podatkov na občinsko raven in so bili tam uporabljeni za različne namene, v resnici nikoli ni bila dovoljena. 

Na seji je bilo opozorjeno tudi na številne t. i. zlorabe pravic za dostop do informacij javnega značaja, ko je pri posameznih zavezancih kontinuirano vloženih več zahtev istega prosilca ali skupine prosilcev, te zahteve pa zaradi števila in velikega obsega povzročijo nerazumne obremenitve dotičnega organa. Informacijska pooblaščenka je poudarila, da se na uradu zavedajo teh težav, vendar je treba biti pri oceni, da nekdo zlorablja institut zelo previden, ker je pravica dostopa do informacij javnega značaja zelo široka pravica.   

Komisija je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1A) , ki prinaša ukinitev t. i. uradniškega sveta, soglasno podprla. 

VIR: Državni svet