Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v okviru kampanje PlantHealth4Life (Ohranjajmo rastline zdrave, varujmo življenje) ozavešča tudi o japonskem hrošču, nevarnem škodljivcu rastlin. Skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije spremljamo njegovo prisotnost v Sloveniji in izvajamo ukrepe za izkoreninjanje tega škodljivca.

Kot je na današnji novinarski konferenci uvodoma izpostavil državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo Velislav Žvipelj, je zdravje rastlin neposredno povezano s prehransko varnostjo ter kakovostjo okolja in življenja. Naravne vire lahko učinkovito varujemo le s celostnim pristopom. »V Sloveniji s sistematičnim spremljanjem zdravstvenega stanja rastlin, zgodnjim odkrivanjem bolezni in škodljivcev, hitrim ukrepanjem ter tesnim sodelovanjem strokovnih institucij uspešno zmanjšujemo tveganja za širjenje škodljivih organizmov. S tem varujemo naše kmetijstvo, gozdove, prehransko varnost in naravno okolje.«

Z vseevropsko kampanjo PlantHealth4Life (Ohranjajmo rastline zdrave, varujmo življenje), ki poteka že četrto leto, si Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Evropska komisija in 33 držav, med njimi tudi Slovenija, prizadevajo zdravje rastlin postaviti v središče naših vsakdanjih odločitev. Kampanja ozavešča javnost o pomenu ohranjanja zdravih rastlin ter spodbuja posameznike, da s svojim ravnanjem pripomorejo, da nam bodo zdrave rastline tudi v prihodnje zagotavljale dovolj hrane in čist zrak ter ohranjale podobo zelene krajine.

»Brez rastlin življenje, kot ga poznamo, ne bi bilo mogoče. Zagotavljajo nam zrak za dihanje, hrano in krmo ter surovine za izdelavo oblačil, lesenih izdelkov in še mnogo več. Na potovanjih uživajmo v eksotičnem sadju, občudujemo in fotografiramo edinstveno naravo, vendar domov ne prinašajmo rastlin ali njihovih delov, saj lahko z njimi nehote vnesemo škodljivce in bolezni. Na vrtovih in poljih sejmo ter sadimo lokalne, odporne sorte, ki so prilagojene našemu podnebju in okolju. Skupaj poskrbimo, da bodo rastline ostale zdrave. Vsako dejanje šteje,« je na novinarski konferenci povedala dr. Alenka Zupančič z UVHVVR.

Pomen zgodnjega odkrivanja ter hitrega ukrepanja ob pojavu karantenskih bolezni in škodljivcev rastlin, ki pri nas še niso razširjeni, ponazarja primer japonskega hrošča, ki smo ga v Sloveniji prvič zaznali v letu 2024, in sicer na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje. Na večje razdalje se japonski hrošč najpogosteje širi kot slepi potnik s cestnim, železniškim, letalskim ali drugim prometom, lahko pa tudi z rastlinami za saditev z rastnim substratom, poudarja UVHVVR. V Slovenijo je bil najverjetneje zanesen s tovornjaki iz držav, kjer je škodljivec prisoten.

Odrasli japonski hrošči se v Sloveniji pojavljajo od junija do septembra z vrhom naleta v sredini julija. UVHVVR v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije na izbranih lokacijah v občinah Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Ig, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik in Moravče namešča posebne feromonske pasti, ki niso nevarne za ljudi ali hišne živali. Z njimi spremlja, ali je škodljivec prisoten na določenem območju ter ali se pojavlja tudi izven že znanih napadenih območij na Barju (Ljubljana) in v Lukovici. Letos je bil japonski hrošč najden tudi v pasteh na avtocestnih počivališčih Tepanje-jug in Dul-jug (Trebnje).

»Ukrep množičnega ulova odraslih hroščev s pastmi sodi med najučinkovitejše ukrepe za zatiranja tega škodljivca. Zato smo letos na obeh napadenih območjih skupaj namestili več kot 130 pasti, s katerimi bomo tedensko spremljali številčnost populacije na posamični lokaciji vse do konca septembra,« je poudarila mag. Polona Bitenc Pavliha (UVHVVR).

Med ukrepi za izkoreninjanje odraslih japonskih hroščev in ličink so poleg množičnega ulova s feromonskimi pastmi tudi ročno odstranjevanje odraslih osebkov, najdenih na rastlinah, biotično zatiranje ličink in mehanska obdelava tal. Hrošč lahko napade preko 400 vrst različnih rastlin in s tem povzroči veliko gospodarsko škodo.

Dr. Jaka Razinger s Kmetijskega inštituta Slovenije je izpostavil: »Čeprav je japonski hrošč en prav lep hrošč, ob prerazmnožitvi predstavlja resno grožnjo našim rastlinam. Ker v našem okolju nima naravnih sovražnikov, lahko populacija zelo hitro naraste in povzroča škodo tako na nadzemnih kot tudi na podzemnih delih številnih rastlinskih vrst.«

Ker sta hitro obveščanje in ukrepanje ključna za omejevanje širjenja japonskega hrošča, UVHVVR prebivalce poziva, naj ob sumu na najdbo tega hrošča ali ličinke to skupaj s fotografijami čim prej sporočijo na e-naslov gp.uvhvvr@gov.si.

Poleg tega prebivalce prosi, da se postavljenih pasti ne dotikajo, jih ne odpirajo in ne premikajo, saj lahko vsak poseg moti rezultate spremljanja ter oteži pravočasno zaznavanje in izkoreninjanje tega nevarnega škodljivca. 

VIR: Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ministrstvo za kmetijstvo