Državna kmetijska zemljišča morajo prvenstveno služiti aktivnim kmetom in pridelavi hrane.

Ljubljana, 10. julij 2026 - Komisija Državnega sveta RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ji predseduje državni svetnik Branko Tomažič, se je na 53. seji, 10. julija 2026, seznanila s Predlogom novega Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, ki je trenutno v javni obravnavi. Člani komisije so ocenili, da gre za enega ključnih podzakonskih aktov na področju upravljanja državnih kmetijskih zemljišč, zato mora njegova ureditev prvenstveno slediti ciljem razvoja slovenskega kmetijstva, krepitve družinskih kmetij ter zagotavljanja prehranske varnosti države.

V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da morajo biti državna kmetijska zemljišča kot omejen in strateški naravni vir prvenstveno namenjena tistim, ki na njih dejansko pridelujejo hrano. Komisija meni, da je treba pri oddaji državnih kmetijskih zemljišč – po katerih povpraševanje bistveno presega razpoložljive površine – dati prednost aktivnim kmetom in družinskim kmetijam ter z ustreznimi varovalkami preprečevati špekulativno pridobivanje državnih kmetijskih zemljišč. Ob tem je poudarila, da mora država kot dober gospodar zagotoviti čim bolj pravično razdelitev državnih kmetijskih zemljišč med aktivne lokalne kmete ter ustvarjati pogoje za dolgoročen razvoj in konkurenčnost slovenskega kmetijstva.

Komisija je posebno pozornost namenila posameznim predlaganim rešitvam pravilnika. V razpravi je bilo opozorjeno, da merilo 30-kilometrske zračne oddaljenosti ne odraža vedno dejanske dostopnosti zemljišč, zato bi bilo smiselno proučiti možnost upoštevanja prometne oziroma funkcionalne dostopnosti zemljišč. Člani komisije so izrazili tudi pomisleke glede uporabe licitacije med izenačenimi kandidati, saj v takšnih primerih odločitev temelji na višini ponujene zakupnine, kar lahko manjše družinske kmetije postavlja v manj konkurenčen položaj pri pridobivanju državnih zemljišč.

V razpravi je bilo predlagano, da se prouči možnost uvedbe zgornje omejitve obsega državnih kmetijskih zemljišč, ki jih lahko pridobi posamezni zakupnik, s ciljem preprečevanja njihove prekomerne koncentracije. Komisija podpira možnost medsebojnih menjav zemljišč med zakupniki zaradi lažjega zaokroževanja kmetijskih gospodarstev ter meni, da mora sistem zakupa še učinkoviteje spodbujati generacijsko obnovo in izboljšati dostop mladih prevzemnikov do državnih kmetijskih zemljišč.

Komisija je ob zaključku razprave poudarila, da morajo biti državna kmetijska zemljišča prednostno namenjena aktivnim kmetom, ki na njih dejansko opravljajo kmetijsko dejavnost ter prispevajo k domači pridelavi hrane in razvoju slovenskega podeželja. Merila za izbor zakupnikov morajo prvenstveno podpirati aktivno kmetijsko proizvodnjo, dolgoročni razvoj družinskih kmetij, generacijsko obnovo ter preprečevati špekulativno pridobivanje državnih kmetijskih zemljišč. Ob tem je komisija poudarila tudi pomen preglednih, objektivnih in čim manj administrativno obremenjujočih postopkov oddaje državnih kmetijskih zemljišč v zakup.

Komisija se je na pobudo Zveze društev rejcev drobnice Slovenije seznanila s projektom LIFE Varna paša in opozorila na pomen ohranjanja tradicionalnega pašništva 

Komisija Državnega sveta RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na pobudo Zveze društev rejcev drobnice Slovenije seznanila z izvajanjem projekta LIFE Varna paša ter razpravljala o izzivih izvajanja pašne reje na območjih prisotnosti velikih zveri. Pobudniki obravnave so opozorili na nekatere strokovne, organizacijske in praktične pomisleke glede posameznih rešitev, ki nastajajo v okviru projekta, ter na njihove možne posledice za prihodnji razvoj pašništva v Sloveniji. Komisija je bila ob tem seznanjena, da projekt še poteka, zato njegove končne strokovne ugotovitve in predlogi ukrepov še niso oblikovani.

Predstavniki Zveze društev rejcev drobnice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije so poudarili, da nekateri predlagani zaščitni ukrepi po njihovem mnenju ne upoštevajo dovolj raznolikih razmer na terenu, naravnih značilnosti pašnih območij, velikosti čred, ekonomike reje ter organizacijskih možnosti kmetijskih gospodarstev. Opozorili so tudi na omejeno uporabnost visokih elektromrež na planinskih in drugih težko dostopnih območjih ter poudarili potrebo po razvoju sodobnih, tehnološko naprednih in rejcem prilagojenih rešitev.

Glede na predstavljena različna stališča izvajalcev projekta in predstavnikov rejcev Komisija ocenjuje, da je treba v nadaljnjih fazah projekta zagotoviti odprt, vključujoč in strokovno utemeljen dialog vseh ključnih deležnikov ter pri pripravi prihodnjih strokovnih podlag v večji meri upoštevati tudi praktične izkušnje, potrebe in predloge rejcev. Komisija je podprla prizadevanja Zveze društev rejcev drobnice Slovenije za celovito strokovno razpravo o prihodnosti pašništva na območjih prisotnosti velikih zveri, pripravo dolgoročne strategije razvoja pašništva ter iskanje rešitev, ki bodo zagotavljale ustrezno ravnotežje med cilji varstva narave, razvoja kmetijstva in ohranjanja poseljenega podeželja.

Člani Komisije so v razpravi poudarili, da tradicionalna pašna reja ni pomembna le z vidika živinorejske proizvodnje, temveč predstavlja enega ključnih dejavnikov ohranjanja kulturne krajine, obdelanosti kmetijskih zemljišč, biotske raznovrstnosti in poseljenosti slovenskega podeželja. Opozorili so, da se zaradi vse večjih pritiskov velikih zveri drobnica že umika s planinskih in hribovskih pašnikov, kar dolgoročno vodi v opuščanje kmetovanja, zaraščanje krajine, zmanjševanje gospodarske dejavnosti in slabšanje razvojnih možnosti podeželskih območij.

Komisija meni, da zaključka projekta ni mogoče zgolj čakati, saj razmere na terenu zahtevajo takojšnje ukrepanje. Pristojne institucije zato poziva k pripravi kratkoročnih in učinkovitih ukrepov za zmanjševanje prevelikih populacij velikih zveri, zmanjševanje škode v kmetijstvu ter zagotavljanje pogojev za nadaljnje izvajanje pašne reje. Pri tem je treba izkoristiti tudi možnosti, ki jih omogoča spremenjen evropski pravni okvir glede upravljanja populacije volka.

V razpravi je bila posebej izpostavljena tudi problematika šakala, katerega populacija se je v zadnjih letih močno povečala in na številnih območjih povzroča vse večjo škodo. Člani Komisije so opozorili tudi na varnostni vidik vse pogostejšega približevanja velikih zveri naseljem ter poudarili, da mora upravljanje njihovih populacij temeljiti na pravočasnem izvajanju ukrepov, še preden konflikti dosežejo raven, ki bi lahko ogrožala ljudi ali povzročila nepopravljive posledice za kmetijstvo.

Komisija ocenjuje, da je poleg učinkovitejšega upravljanja populacij velikih zveri nujna tudi prenova sistema povračila škode, ki bo omogočal hitrejše izplačevanje odškodnin ter ustrezneje upošteval tudi posredne gospodarske in razvojne posledice napadov na kmetijska gospodarstva.

Komisija poudarja, da morajo biti prihodnji ukrepi na področju upravljanja velikih zveri strokovno utemeljeni, izvedljivi v praksi ter usmerjeni v dolgoročno ohranjanje tradicionalnega pašništva, kmetijske dejavnosti, kulturne krajine, poseljenega podeželja ter krepitev prehranske varnosti in prehranske suverenosti Republike Slovenije.

Komisija Državnega sveta RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sprejela tudi sklep, da Državnemu svetu Republike Slovenije predlaga sprejem pobude, s katero Vlado Republike Slovenije poziva, naj celotno področje upravljanja z divjadjo, vključno z velikimi zvermi, prenese v pristojnost Ministrstva za kmetijstvo. Komisija meni, da sedanja razdelitev pristojnosti med različnimi resorji otežuje učinkovito upravljanje populacij divjadi in velikih zveri ter zmanjšuje jasnost odgovornosti za sprejemanje in izvajanje ukrepov. Enotna resorna pristojnost bi omogočila bolj usklajeno odločanje ter učinkovitejše usklajevanje ciljev varstva narave s cilji obstoja in razvoja kmetijstva, ohranjanja poseljenega podeželja in zagotavljanja prehranske varnosti Republike Slovenije. 

VIR: Državni svet