V Novem krilu Narodne galerije
V Novem krilu Narodne galerije
V Narodno galerijo se vračajo nekatera ključna dela zbirke, ki so bila lani in letos na ogled v tujini. Ob tej priložnosti bo tako od torka za javnost znova odprto novo krilo galerije, v katerem je razstavljena umetnost na Slovenskem od leta 1870 dalje.
M. K.

Z vrnitvijo del, ki so bila v zadnjih dveh letih najprej na ogled na razstavi v ugledni dunajski galeriji Belvedere, zatem pa nekatera v Likovni galeriji Dachau na Bavarskem, bo v novem krilu skupaj na ogled 160 slik in 38 plastik. Postavitev ohranja kronološko zasnovo, ki popelje skozi razvoj osrednjih likovnih slogov na Slovenskem.
Med zaprtjem so poskrbeli za prenovo in nujna vzdrževalna dela, po odprtju pa bodo ponovno na ogled znamenita dela realistov in impresionistov, ki so jih v vmesnem času lahko občudovali ljubitelji umetnosti v tujini.


Pregled slovenske zgodovine umetnosti dopolnjujejo tudi umetnine iz galerijske in zasebne lasti, ki vsaj nekaj časa niso bile na voljo javnosti. V zbirko je tako uvrščen pred kratkim ponovno odkrit žanrski prizor Jurija Šubica Pri zajtrku. Pregled opusa Ivane Kobilca je okrepljen s ključnimi slikami Starec in Otroci v travi ter s sliko Bošnjak s pipo, ki je redka pridobitev iz slikarkinega sarajevskega obdobja.
Četverica impresionistov
Matija Jama je v zbirki prisoten tudi z žanrsko sliko Pri obedu, impresionističnim delom Tri breze in zgodnjim modernim urbanim žanrom Pred magistratom. V zbirko ponovno vključeno tudi eno izmed začetnih del Riharda Jakopiča, slika Henrik Czerny. Iz opusa Ivana Groharja je spet na ogled zgodnja impresionistična slika Pod Koprivnikom, med deli Mateja Sternena po novem najdemo Devin, dokaz geografskega dosega slovenskega impresionizma.
Avgust Berthold je predstavljen z reprodukcijami občutljivih izvirnih fotografij, okrepljen pa je tudi niz del secesijskega slikarja Ivana Vavpotiča.
Narodna galerija je leta 2025 gostovala v Belvederu na Dunaju, kjer so postavili slovensko umetnost v dialog z avstrijskimi sodobniki. Na razstavi Svet v barvah so predstavili likovne vrhunce, ki so nastali med prelomnima letoma 1848 in 1918. Razstava ni bila le pomembna predstavitev slovenskega slikarstva v uglednem mednarodnem muzeju, ampak je pomenila poskus razumevanja tega ustvarjanja v prostoru, ki je bilo za likovne ustvarjalce slovenskega prostora obravnavanega časa še posebej pomembno in formativno.

V galeriji Gemäldegalerie v Dachauu je Narodna galerija v sodelovanju z berlinsko Skico konec lanskega novembra predstavila 44 umetniških del na razstavi z naslovomPo impresionizmu: Slovensko modernistično slikarstvo in Dachau. Poleg del nekaterih umetnikov, ki so bili tesno povezani z Münchnom in novo dachausko šolo, so sklop namenili tudi Zoranu Mušiču in njegovemu ciklu Nismo poslednji, v katerem je ustvaril enega izmed najsilovitejših likovnih odzivov na grozote, ki jih je sam prestal prav v koncentracijskem taborišču Dachau.
VIR: https://www.rtvslo.si/
Editor
Avtor pri si24.newsNajbolj brano
Na Sredozemskih igrah bo Slovenijo zasto...
Tako so se odrezali mariborski dijaki in...
25 LET L’OCCITANA V SLOVENIJI
OBČINA RENČE-VOGRSKO PO ŠTIRIH LETIH ZAČ...
Prvi kino, babica in piščanec na ptujski...
Kolesarska povezava Bled–Bohinj še z ome...
Ob vrnitvi nekaterih ključnih del Narodn...
27. Študentska delovna brigada, največji...
FOTO: Mladi so prisluhnili starejšim in...


