Ob občinskem prazniku je naziv častni občan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah prejel Peter Leopold, dolgoletni soustvarjalec razvoja kraja, nekdanji predsednik krajevne skupnosti, aktivni udeleženec osamosvojitvenih procesov ter dolgoletni predsednik Društva vinogradnikov Sveta Trojica.

Ko pogledate nazaj na desetletja svojega delovanja, na kaj ste najbolj ponosni?

Najbolj ponosen sem na obdobje, ko sem opravljal funkcijo predsednika Skupščine Krajevne skupnosti. Skupaj s Svetom krajevne skupnosti in edinim zaposlenim tajnikom smo načrtovali ter izvedli številne projekte, ki so se mnogim zdeli nemogoči. Takrat smo investicije izvajali s pomočjo samoprispevka krajanov in ob podpori takratne Občine Lenart.

Sodelovali ste pri številnih pomembnih projektih za razvoj kraja. Kateri vam je ostal najbolj pri srcu in zakaj?

V času mojega predsedovanja Krajevni skupnosti smo dogradili osnovno šolo ter vrtec preselili iz zasebne stavbe v prostore osnovne šole. Takrat je bilo v krajevni skupnosti le 12 telefonskih priključkov, po zaključku izgradnje telefonskega omrežja pa smo priključek omogočili več kot 220 občanom.

V sodelovanju s trgovskim podjetjem Potrošnik Izbira smo zgradili sodobno samopostrežno trgovino z bifejem pri kulturnem domu. Že takrat smo želeli omogočiti gradnjo motela ob jezeru, vendar za projekt nismo prejeli soglasja takratne Občine Lenart. Uspelo pa nam je brezplačno pridobiti nekaj hektarjev zemljišč ob jezeru, kjer danes načrtujemo izgradnjo novega vrtca.

Naštel bi lahko še številne druge projekte – od cvetličarne do motokros proge v Oseku ter številnih manjših infrastrukturnih ureditev.

Aktivni ste bili tudi v času osamosvajanja Slovenije. Kako se danes spominjate tega obdobja?

V času priprav na vojno sem bil komandant Teritorialne obrambe Lenart. Kljub tej funkciji sem bil povabljen, da prevzamem tajno nalogo načelnika Manevrske strukture narodne zaščite za občino Lenart. Bil sem eden redkih komandantov Teritorialne obrambe, ki mu je bila zaupana tudi ta odgovorna naloga.

V času vojne sem koordiniral aktivnosti med Pokrajinskim štabom Teritorialne obrambe, občino in enotami na terenu. Sodeloval sem tudi v bojnih aktivnostih v Vratjem Vrhu, Konjišču in Gornji Radgoni.

Na to obdobje imam še danes zelo žive spomine, saj smo bili neposredno udeleženi v spopadih. Odkrito pa priznam, da si takrat nismo predstavljali, da se bo Slovenija razvijala precej drugače, kot smo pričakovali.

Velik del svojega življenja ste namenili tudi vinogradništvu in turizmu. Kako se je po vašem mnenju občina v tem času razvila?

Leta 2008 sem prevzel funkcijo predsednika Društva vinogradnikov, ki sem ga vodil trinajst let. V tem času smo veliko pozornosti namenili izobraževanju vinogradnikov in kletarjev. Število članov se je povečalo s 35 na več kot 100.

Izdali smo dva zbornika in vsako leto pripravili društveni koledar s fotografijami naših aktivnosti. Pridobili smo certifikat Zanesljiva organizacija, ki potrjuje kakovost našega delovanja. Posebej ponosni smo na protokolarna vina, ki jih predstavljamo na degustacijah v samostanski kleti. V sodelovanju z občino smo posadili tudi cepič potomke najstarejše trte z Lenta.

Zavod za turizem in občina sta pomembna partnerja društva pri organizaciji prireditev, razstav in degustacij.

V času dveh mandatov župana Davida Klobase je razvoj občine zelo opazen. Projekti so načrtovani premišljeno in v korist vseh občanov, ne glede na to, v katerem delu občine živijo. Občina je v tem času pridobila približno 300 novih prebivalcev.

Kaj vas je skozi vsa ta leta motiviralo za delo v dobro skupnosti?

Že v času šolanja na IKŠ sem čutil željo po sodelovanju z vodstvom Krajevne skupnosti. Motiviralo me je dobro sodelovanje med krajani in vodstvom. Prepričan sem, da so krajani vodstvu zaupali predvsem zaradi odprte komunikacije, obveščanja o načrtovanih projektih ter vključevanja društev in občanov v njihovo izvedbo. Že kot mladinec sem se vključil v delo organov Krajevne skupnosti in različnih društev.

Kako pomembno se vam zdi, da se ljudje vključujejo v lokalno življenje in soustvarjajo razvoj svojega kraja?

Menim, da nam je takrat zelo dobro uspelo spodbuditi društva in krajane k sodelovanju pri razvojnih projektih. Vedeli smo, da je sodelovanje občanov ključ do uspeha.

S pomočjo samoprispevkov, čistilnih akcij, prostovoljnega dela in aktivnega delovanja društev smo uresničili številne projekte v dobro vseh občanov. Takrat je bila naša krajevna skupnost ena najbolj razvitih v občini Lenart.

Kakšne spremembe opažate v Sveti Trojici v primerjavi z obdobjem, ko ste začeli delovati v javnem življenju?

Menim, da domačini premalo cenimo razvoj današnje Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Velik napredek opažajo predvsem obiskovalci in ljudje iz drugih krajev.

Občina je zelo napredovala na področju stanovanjske gradnje, komunalne infrastrukture, kolesarskih povezav, električnega omrežja, interneta in urejenosti vseh zaselkov.

Županu Davidu Klobasi in občinski upravi gre priznanje za uspešno pridobivanje državnih in evropskih sredstev, saj zgolj z občinskim proračunom ne bi bilo mogoče izvesti niti petine vseh projektov.

S pomočjo Zavoda za turizem in prelepe baročne cerkve je Sveta Trojica danes prepoznavna tudi kot turistično zanimiva destinacija.

Kaj bi si želeli, da bi občina dosegla v prihodnjih letih?

Želim si, da bi občina nadaljevala razvoj infrastrukture, še okrepila sodelovanje z društvi in povečala svojo turistično prepoznavnost.

Veliko priložnosti vidim v nadaljnjem urejanju območja okoli jezera ter v pridobitvi sodobne trgovine z mešanim blagom.

Kaj bi svetovali mlajšim generacijam, ki razmišljajo o vključitvi v lokalno politiko, društva ali prostovoljstvo?

V lokalni skupnosti pogrešam več aktivnosti mladih. Že kot predsednik mladine in pozneje na drugih funkcijah sem vedno podpiral njihovo vključevanje v življenje kraja.

Mladim priporočam, da se aktivno vključijo v društveno delo in lokalno politiko, saj lahko le tako soustvarjajo boljše pogoje za življenje v domačem kraju. Možnosti za sodelovanje je veliko, treba jih je le izkoristiti.

Kdo vam je bil na tej življenjski poti največja opora?

Na moji življenjski poti mi je bila največja opora žena Katica ter oba sinova s svojima družinama. Brez njihove podpore ne bi mogel toliko let delovati v številnih društvih in lokalni skupnosti.

Če bi morali svoje življenjsko vodilo povzeti v enem stavku, kako bi se glasilo?

Iz dolgoletnih izkušenj pri delu v društvih in lokalni skupnosti sem spoznal, da je najpomembnejše dobro sodelovanje z ljudmi. Sodelavce je treba znati poslušati, spoštovati njihove predloge in skupaj iskati najboljše rešitve za skupno dobro.

VIR: https://www.lokalec.si/