Moč raziskovalnega reaktorja Triga je 250 kW, 8-tisočkrat manj od jedrske elektrarne v Krškem. A v pulznem načinu obratovanja lahko doseže celo moč 1 GW.

»Pulzni način je blizu simulacije atomske bombe,« pravi dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Tak način delovanja so s predelavo omogočili naknadno, ker so želeli v naši nekdanji državi preizkušati odpornost elektronike vojaških letal ob napadu z jedrskim orožjem. »JLA je konec 80. let financirala, da smo reaktor predelali na način, da je omogočal pulzno delovanje. Zadnji obrok so plačali decembra leta 1991.«

Reaktorski pulz ustvarijo tako, da eno izmed regulacijskih palic, s katerimi uravnavajo moč reaktorja, s pnevmatskim mehanizmom izstrelijo iz reaktorja, posledično pa se moč reaktorja v nekaj milisekundah poveča z enega vata do 1 GW. »Temperatura goriva se s sobne temperature v hipu zviša do 500 stopinj C,« je razložil Snoj. »Zaradi takojšnjih povratnih učinkov pa se ob tem poveča absorpcija nevtronov v gorivu in reaktor se v 10 milisekundah sam od sebe zaustavi.«

Moč in temperatura sta sicer res zelo veliki, poudarja Snoj, a reaktor tak šok brez težav vzdrži, ker je sproščena energija zaradi izjemno kratke časovne skale še vedno povsem obvladljiva. »Govorimo zgolj o nekaj MJ energije.«

Pulzni način danes zelo redko uporabljajo za eksperimente, za preverjanje odpornosti na kratkotrajne tranzientne pojave. V večji meri pa to možnost uporabljajo za demonstracije za študente in pa za popularizacijo. »Posnetek reaktorskega pulza iz naše Trige je na primer na svojih družbenih omrežjih večkrat objavilo tudi ameriško ministrstvo za energijo.«

VIR: https://www.nas-stik.si