SŽPD ne nasprotuje ustanovitvi demografskega sklada, a ne želi, da bi ta postal dimna zavesa za prodajo Luke Koper. Na kontejnerskem terminalu so oktobra pretovorili 106.698 TEU in s tem postavili nov mesečni rekord.

Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti (SŽPD) je ministrstvu za finance poslal pripombe na predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu. Najbolj jih skrbi določba, po kateri bi lahko država svoj delež v strateških družbah, med katere sodi tudi Luka Koper, zmanjšala pod 50 odstotkov in en glas, če bi bilo uresničevanje strateških ciljev zagotovljeno s koncesijsko pogodbo. Na ministrstvu odgovarjajo, da določba ni nova in da o morebitnih spremembah deležev še ni odločeno.

"Sam po sebi prenos upravljanja na demografski sklad ni problematičen, ne nazadnje je vseeno, ali je to SDH ali demografski sklad, država je pač država, toda v osnutku predloga zakona nekatere ključne zadeve niso jasno zapisane," je splošne pomisleke nad osnutkom zakona pojasnil Mladen Jovičić, koordinator Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti (SŽPD).

Nacionalni demografski sklad bi nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH), nanj pa bi se prenesla tudi večina državnih kapitalskih naložb, ki jih danes upravlja SDH. Sklad bi med drugim upravljal državne deleže v podjetjih in izvajal lastniške pravice države.

Bi 19. člen omogočil privatizacijo Luke Koper?

V javni razpravi o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu je sindikat luških delavcev opozoril predvsem na 19. člen. Ta pri strateških naložbah dopušča znižanje državnega deleža pod 50 odstotkov in en glas, če je učinkovito uresničevanje strateških ciljev zagotovljeno s časovno omejeno koncesijsko pogodbo. Ker Luka Koper pristaniško infrastrukturo upravlja prav na podlagi koncesije, v sindikatu menijo, da takšna ureditev ne predstavlja varovalke, temveč bi lahko odprla pot zmanjšanju državnega deleža. "Člen je videti, kot da bi bil napisan z namenom omogočanja privatizacije Luke Koper," so sporočili iz SŽPD.

"Državno premoženje je mogoče prodati samo enkrat"

Na ministrstvu za finance takšno razlago zavračajo. Poudarjajo, da določba ni novost, temveč je vsebinsko enaka rešitvi, ki jo pozna že veljavni zakon o SDH. O tem, ali bi se lahko v prihodnje spreminjala razvrstitev posameznih naložb (ali deleži države), se po njihovih navedbah še ne odloča. Vprašanja razvrstitve naložb in deležev države bo celovito obravnavala nova strategija upravljanja naložb sklada, so še pojasnili na ministrstvu. Pripravljena mora biti v petih mesecih po uveljavitvi zakona, državni zbor pa jo mora sprejeti v sedmih. Zato na ministrstvu v tej fazi ne želijo vnaprej določati morebitnih sprememb kategorij posameznih naložb ali državnih deležev.

Sama Luka Koper se do predlaganih rešitev ne želi vsebinsko opredeljevati. "Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu ureja vprašanja lastništva in upravljanja državnega premoženja, ki so v pristojnosti zakonodajalca in delničarjev. Luka Koper zato posameznih predlaganih rešitev ne komentira," so na naše poizvedbe sporočili iz družbe.

Koncesija ne more nadomestiti lastništva

Prav vprašanje prihodnje razvrstitve naložb je eno ključnih za SŽPD. Sindikat namreč zahteva, da bi bile družbe, ki upravljajo infrastrukturo državnega pomena, kot strateške naložbe opredeljene neposredno v zakonu. Pri takšnih družbah po njihovem ne bi smela biti mogoča niti sprememba klasifikacije niti neka druga odločitev, ki bi državni delež znižala pod 50 odstotkov in en glas.

Koncesijska pogodba, poudarjajo, ureja izvajanje dejavnosti ter pravice in obveznosti upravljavca, ne more pa nadomestiti lastniškega vpliva države v družbi, ki je pomembna za gospodarstvo, varnost, zaposlene in lokalno skupnost. Luka Koper je namreč tudi del kritične infrastrukture na področju prometa in obrambe države.

To, da Luka Koper sledi dolgoročni strategiji razvoja pristanišča in intenziven naložbeni cikel financira brez državne pomoči, po njihovem dokazuje, da zasebno lastništvo ni pogoj za uspešno poslovanje. Izpostavili so tudi visoko raven delavskih pravic in plače, ki za 50 odstotkov presegajo državno povprečje. "Zasebna last je predvsem dobra za lastnika, zelo redko pa za okolje, družbo in delavce," so še dodali.

Dobiček v dividende ali nadaljnji razvoj?

Drugi večji sklop pripomb sindikata se nanaša na dividendno politiko demografskega sklada. Ker naj bi se del njegovih obveznosti financiral iz dividend državnih družb, SŽPD opozarja na možnost pritiska po čim višjih izplačilih tudi takrat, ko bi bilo denar smotrneje nameniti naložbam.

Pri pristanišču gre za kapitalsko zahtevne projekte, povezane s terminalskimi zmogljivostmi, varnostjo, energetskim prehodom, digitalizacijo in varovanjem okolja. SŽPD zato predlaga, naj zakon določi, da dividendna politika ne sme ogroziti investicijske sposobnosti, finančne stabilnosti in razvoja strateških družb. Opozarjajo, da nikjer v osnutku zakona ni smiselne razlage tega, kako naj bi s prenosom na demografski sklad zagotovili dodatna sredstva za pokojnine.

Podoben pomislek izražajo tudi v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije. "Še zlasti odločno nasprotujemo modelu, po katerem bi z državno srebrnino neposredno in sproti polnili luknjo v pokojninski blagajni. Državno premoženje je mogoče prodati samo enkrat. Ko ga prodamo, ga prihodnje generacije nimajo več, pokojninske obveznosti pa ostanejo vsak mesec, vsako leto in za vsako naslednjo generacijo upokojencev," je opozoril predsednik KS90 Damjan Volf. Demografski sklad po njihovem ne sme postati nadomestilo za dolgoročno financiranje javnega pokojninskega sistema.

Na ministrstvu za finance sicer poudarjajo, da želijo z demografskim skladom zagotoviti neposredne vire za dolgoročno dopolnilno financiranje pokojnin ter z združitvijo državnih naložb pod eno streho doseči večjo transparentnost, boljši nadzor in profesionalno upravljanje državnega premoženja, a sam osnutek predloga zakona po mnenju sindikatov ne razkriva, kako naj bi to dosegli.

Več kot 40 pripomb

V medresorskem usklajevanju in javni obravnavi je ministrstvo prejelo odzive več kot 40 deležnikov. Pripombe se nanašajo zlasti na preprečevanje nasprotja interesov, integriteto in strokovnost, sestavo organov sklada in vire financiranja. Na ministrstvu napovedujejo, da bodo vse predloge preučili in po potrebi zakon dopolnili, razpravo pa nadaljevali tudi v Ekonomsko-socialnem svetu.

SŽPD medtem vztraja, da mora Luka Koper tudi po ustanovitvi demografskega sklada ostati trajno opredeljena kot strateška državna naložba, pri kateri prodaja večinskega deleža ne bi bila mogoča. "Budno bomo spremljali razvoj situacije. Pričakujemo, da bodo naše pripombe upoštevane. Tudi če ne bodo, bomo skrbno sledili poteku dogodkov in smo pripravljeni na odločen sindikalni boj, če se morda izkaže, da je prenos na demografski sklad dimna zaveza za prodajo Luke Koper. Z vsemi dopustnimi sredstvi se bomo borili zoper možno oškodovanje podjetja," je še napovedal Mladen Jovičić, koordinator SŽPD.

  
FOTO: Kristjan Stojaković
vir: https://vecer.com