Mednarodni dan mladih: Različne okoliščine, skupne težnje.

Danes, 12. avgusta 2026, je v BAZI, Centru mladih Ljubljana, potekala tradicionalna novinarska konferenca Mladinskega sveta Slovenije (MSS) ob mednarodnem dnevu mladih.

Uradna tema letošnjega mednarodnega dneva mladih je "Različne okoliščine, skupne težnje" (Different Contexts, Common Aspirations). Izhaja iz dejstva, da mladi po svetu ne odraščajo v enakih družbenih, ekonomskih, geografskih in političnih okoliščinah, vendar si delijo številne podobne težnje: želijo si dostojnega življenja, enakih možnosti, kakovostnega izobraževanja, varnega in dostojnega dela, možnosti sodelovanja pri odločanju ter zdravega in trajnostnega okolja. Z dogodkom smo tako želeli nasloviti raznolikosti življenjskih okoliščin mladih v Sloveniji, s tem pa skupne težnje, ter vprašanje, kako zagotoviti, da različne okoliščine mladih ne bodo pomenile tudi neenakih pravic in možnosti.

Na MSS smo želeli letošnjo temo prenesti v slovenski prostor in pokazati, da za splošnimi podatki o "mladih" stojijo zelo različne življenjske izkušnje. Konferenco smo zato zasnovali kot preplet statistične slike mladih, njihovih osebnih zgodb in predstavitve podpornega okolja, ki ga ustvarja mladinski sektor.

Od globalne teme do položaja mladih v Sloveniji

Uvodoma je Žiga Ciglarič, podpredsednik MSS za mednarodno sodelovanje, predstavil pomen mednarodnega dneva mladih in letošnjo globalno temo: "Naše okoliščine so različne. Naše življenjske zgodbe so različne. Različna so tudi naša prepričanja. Toda ne glede na vse te razlike smo mladi. In želimo si presenetljivo podobnih stvari." Stanovanje, prva zaposlitev in dostop do izobraževanja po njegovih besedah nimajo politične barve - prav tako ne želja mladega človeka, da bi bil slišan

Statistično sliko mladih v Sloveniji je predstavila Zala Jakša s Statističnega urada Republike Slovenije. Ob številnih podatkih o izobraževanju in zaposlovanju je izpostavila tudi, da je bilo lani med mladimi, starimi 15-29 let, 8 % takih, ki niso bili vključeni niti v izobraževanje ali usposabljanje niti niso bili delovno aktivni, kar Slovenijo po tem kazalniku uvršča med tri najuspešnejše države EU.

Pet zgodb, pet različnih okoliščin

Številkam je sledilo pet osebnih zgodb mladih, ki so letošnjo temo prikazale skozi konkretne izkušnje vsakdanjega življenja.

Tinkara Kranjčevič iz Zveze slovenske podeželske mladine je spregovorila o tem, kako kraj bivanja vpliva na dostop mladih do izobraževanja, zaposlitve, stanovanj, javnih storitev in mobilnosti ter s tem tudi na možnost, da svojo prihodnost gradijo v domačem okolju: "Mladim iz mestnih središč ali večjih krajev ne zavidamo, želimo pa si, da bi imeli enake priložnosti in možnosti, da živimo kvalitetno in polno življenje, povezani s svojo domačo skupnostjo in okoljem."

David Muster iz Sindikata Mladi plus je predstavil izkušnjo mladih ob vstopu na trg dela ter opozoril, da se negotovost zaposlitve hitro prenese tudi na druga področja življenja - od osamosvajanja do stanovanja in načrtovanja družine: "Mladim manjka predvsem varnosti in stabilnosti pri delu ter pogojev za dostojno življenje."

Rene Fabjančič iz Zveze Študentskih klubov Slovenije je opozoril na položaj študentov iz periferije, ki se zaradi ekonomskih in regionalnih razlik soočajo z dodatnimi ovirami pri dostopu do študija, ter predstavil lokalne štipendije kot enega od konkretnih odgovorov. "Če želimo zmanjševati razvojne razlike med posameznimi deli Slovenije, moramo mladim iz vseh okolij omogočiti enake možnosti, saj so mladi ključen gradnik boljše prihodnosti."

Gal Kovačič, mladi podjetnik in oče dveh otrok, je skozi svojo izkušnjo spregovoril o hkratnem zaključevanju študija, gradnji podjetniške poti, ustvarjanju družine in reševanju stanovanjskega vprašanja. "Ne pričakujem, da bo država namesto mene rešila moje težave. Želim pa si sistema, v katerem se trud splača in v katerem ima mlad človek realno možnost, da z lastnim delom postane samostojen."

Lara Mayland iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je poudarila, da mladi želijo sodelovati in prevzemati odgovornost, vendar sama možnost izražanja mnenja še ni kakovostna participacija. "Če lahko vedno znova izraziš svoje mnenje, ampak moraš vsakič poudarjati enake primanjkljaje in tegobe, ker ni odziva od odgovornih odraslih, mladi izgubijo zaupanje v institucije in sisteme, ki naj bi delali za njih in njihovo prihodnost."

Zgodbe so kljub različnim izhodiščem pokazale veliko skupnega. Mladi si želijo možnosti za samostojno in dostojno življenje, razvoj svojih potencialov, občutek varnosti in možnost vplivanja na okolje ter družbo, v kateri živijo. Ključni izziv zato ni izenačiti vseh življenjskih okoliščin, temveč zagotoviti, da te okoliščine ne postanejo razlog za neenake možnosti.

Mladinski sektor kot podporno okolje za mlade

Drugi del konference je bil namenjen vprašanju, kakšno podporno okolje potrebujejo mladi, da lahko svoje potenciale razvijajo in se dejavno vključujejo v družbo.

Jerneja Judež iz MOVITa, Zavod za razvoj mobilnosti mladih je predstavila vlogo programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota pri ustvarjanju priložnosti za mlade, posebej za mlade z manj priložnostmi. Med letoma 2021 in 2025 je bilo v Sloveniji v okviru obeh programov podprtih 818 projektov, v katerih je predvidenih več kot 33.000 udeležencev, med njimi dobra tretjina mladih z manj priložnostmi. "Evropski projekti morajo namreč biti vključujoči in dostopni ter sprejemati raznolikost v vseh njenih oblikah."

Mag. Maja Hostnik, direktorica Mladinske mreže MaMa, je poudarila vlogo mladinskih centrov kot varnih prostorov, kjer mladi pridobivajo znanja in kompetence, se vključujejo v skupnost ter oblikujejo aktivnosti po lastni meri. Ob tem je opozorila, da naraščajoče potrebe mladih zahtevajo tudi stabilnejše pogoje za kakovostno mladinsko delo. "Potrebe mladih po vključevanju, podpori in ustvarjanju v neformalnih okoljih namreč naraščajo, za kakovostno in kontinuirano mladinsko delo pa je ključna tudi stabilna in strokovna kadrovska struktura."

Ksenja Perko, direktorica Javnega zavoda Mladi zmaji, je poudarila, da kakovosten mladinski prostor ni zgolj infrastruktura, ampak predvsem okolje, v katerem se mladi počutijo sprejete, slišane in dovolj varne, da lahko poskusijo, naredijo napako ter razvijajo svoje ideje. "Zato mladinski prostor razumem kot prostor možnosti. Prostor, kjer je dovoljeno poskusiti. Kjer je dovoljeno tudi ne vedeti. Kjer je varno narediti napako."

Kje vse se sliši glas mladih?

Ob mednarodnem dnevu mladih smo na MSS pripravili tudi interaktivno spletno vizualizacijo mreže našega delovanja, ki prikazuje, kje vse zastopamo interese mladih - od nacionalne do evropske in mednarodne ravni - ter kako glas mladih prenašamo do odločevalcev. Spletna vizualizacija je dostopna na: https://mss-mlad.replit.app/.

Prav participacija mladih je ena izmed letošnjih osrednjih zagovorniških tem MSS. V anketi, ki smo jo letos izvedli med več kot 700 mladimi, si je kar 82 % sodelujočih zaželelo redne posvetovalne vloge in strukturiranega dialoga z odločevalci. "Želimo - in si zaslužimo - sedeti za mizo, kjer nastajajo politike in kjer se sprejemajo odločitve," je izpostavila Eva Kotnik, predsednica MSS.

Zato smo prenovili tudi mnenjski dokument o participaciji mladih, ki izhaja iz prepričanja, da kakovostna participacija ne pomeni le možnosti izražanja mnenja, temveč ustvarjanje pogojev, v katerih lahko mladi dejansko vplivajo na odločitve, razvijajo kompetence in aktivno soustvarjajo skupnost. MSS v dokumentu predlaga 15 ukrepov na štirih področjih: vključevanje mladinskih organizacij v procese javnega odločanja, spodbujanje mladinskega organiziranja, krepitev dialoga med odločevalci, odločevalnimi strukturami in mladimi ter krepitev politične participacije in državljanske pismenosti mladih. K aktivnemu državljanstvu in uporabi svojega glasu mlade letos spodbujamo tudi s kampanjo "Jaz grem volit, pa ti?"

Manj govorjenja o mladih, več delovanja skupaj z mladimi

Konferenco je zaključila Eva Kotnik, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, ki je poudarila, da mora participacija mladih postati sistemski del oblikovanja politik: "Odločevalce pozivamo, naj mlade in mladinske organizacije vključujejo pravočasno in skozi celoten proces oblikovanja politik ter jim zagotovijo tudi jasno povratno informacijo o tem, kaj se je z njihovimi predlogi zgodilo in zakaj."

Ob tem je poudarila: "Različne okoliščine so dejstvo. Neenake možnosti pa ne smejo biti." Na MSS zato opozarjamo, da je skupna odgovornost vseh nas ustvarjati pogoje, v katerih lahko vsak mlad človek razvija svoje potenciale, živi dostojno in sodeluje pri oblikovanju svoje prihodnosti.

Mladim pa sporočamo: ne podcenjujte svojega glasu in svojih idej. Mladi nismo le prihodnost, ampak tudi sedanjost. Zato se vključujte, sprašujte, predlagajte in zahtevajte prostor pri odločitvah, ki vplivajo na vaše življenje. Pogumno. Vztrajno. Glasno. Ker nismo nikoli premladi, da bi spremenili svet. 

VIR: https://o-sta.si/