Delež fotovoltaike v proizvodnji električne energije je med mrkom iz 35,5 % zdrsnil na en sam dober odstotek.

Španska fotovoltaika je med sredinim sončnim mrkom in večernim upadanjem proizvodnje v eni uri izjemno zdrsnila. Med mrkom je njihova sončna proizvodnja padla s 16 GW na 500 MW.

Kljub izrazitemu padcu v španskem elektroenergetskem sistemu niso zaznali incidentov. Izpad sončne proizvodnje so med dogodkom nadomestile predvsem plinske elektrarne s kombiniranim ciklom in hidroelektrarne. Njihov sistemski operater Red Eléctrica se je na dogodek pripravljal vnaprej z dodatnimi rezervami in okrepljenim spremljanjem sistema v realnem času.

Poudariti pa je potrebno, da padec za 15,5 GW ni posledica zgolj mrka. Ta je nastopil proti večeru, ko proizvodnja sončnih elektrarn zaradi zahajanja sonca že naravno hitro upada. V Red Eléctrici so po dogodku pojasnili, da je ''prav večerni termin mrka omejil njegov tehnični vpliv na sistem. Mrk je namreč sovpadal z običajnim večernim zmanjševanjem sončne proizvodnje.''

ENTSO-E je pred dogodkom ocenil, da bi lahko mrk ob jasnem vremenu po Evropi proizvodnjo fotovoltaike zmanjšal za največ 9,7 GW, največji vpliv pa je pričakoval prav na Iberskem polotoku.

Kako je bilo v Sloveniji?

Pri nas mrk elektroenergetskemu sistemu ni povzročil težav. »Za delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema je bil vpliv zanemarljiv,« je za Naš stik povedal Franc Kropec, vodja Službe za obratovanje v družbi ELES. ELES je sicer že pred mrkom ocenil, da posebni ukrepi ne bodo potrebni, je pa med dogodkom poostril spremljanje razmer v sistemu.

Nov preizkus evropske elektroenergetske sisteme čaka že 2. avgusta prihodnje leto. Popolni mrk bo takrat jug Španije zajel okoli 10.50 dopoldne, torej v času bistveno višje proizvodnje sončnih elektrarn kot ob letošnjem večernem mrku, njegov učinek pa bo izrazitejši tudi v Sloveniji. 

VIR: https://www.nas-stik.si/