»Vode ne moremo ustvariti, lahko pa vplivamo na to, kdaj priteče do Krškega.«

Ko je vlada zaradi neugodnih hidroloških razmer podaljšala obratovanje Jedrske elektrarne Krško (NEK), je med ukrepi navedla tudi prilagajanje hidroelektrarn na spodnji Savi. Zapisali so, da morajo »hkrati tudi hidroelektrarne na spodnji Savi v tem času prilagajati obratovanje in s tem pretok reke Save potrebam jedrske elektrarne.« Kaj to pomeni v praksi? 

»V praksi to ne pomeni, da lahko hidroelektrarne ustvarijo dodatno vodo, temveč da s svojim obratovanjem in upravljanjem pretočnih akumulacij omogočajo čim bolj enakomeren in predvidljiv pretok reke,« so za Naš stik pojasnili v Hidroelektrarnah na spodnji Savi (HESS).

Koliko vode je dejansko na voljo, določajo predvsem hidrološke razmere in dotoki Save iz zgornjega porečja. HESS zato ob suši ne more povečati količine vode v Savi. Obratovanje hidroelektrarn se usklajuje z NEK in pristojnimi institucijami, da se razpoložljiva voda čim bolje razporedi skozi čas.

Ne gre nujno za proizvodnjo v neugodnih urah

Hidroelektrarne svoje obratovanje potrebam NEK prilagajajo predvsem z uravnavanjem pretoka, ne glede na tržno ceno elektrike. »To praviloma ne pomeni nujno proizvodnje električne energije v ekonomsko manj ugodnih urah, temveč predvsem prilagajanje režima obratovanja – omejevanje večjih nihanj vodostaja in zagotavljanje čim bolj stabilnega pretoka proti Krškemu,« pojasnjujejo v HESS. 

VIR: https://www.nas-stik.si/