Znana je časovnica do začetka odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.

Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) v Vrbini pri Krškem nadaljuje gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Trenutno dela potekajo na ključnih objektih, projekt pa je po besedah direktorja ARAO Sandija Virška že globoko v izvedbi. »S projektom smo približno na polovici gradnje. Gradnja naj bi trajala do konca leta 2027, ko načrtujemo, da bomo pričeli z vsemi postopki, ki so potrebni za poskusno obratovanje,« je v predstavitvenem videu povedal Viršek.

Poskusno obratovanje bo že omogočalo odlaganje odpadkov. Najprej bodo preverili delovanje sistemov, nato pa bodo lahko začeli polniti silos. »V prvi fazi bomo najprej testirali vse sisteme, ali delujejo tako, kot smo načrtovali. Potem bomo odpadke že lahko odlagali, in sicer do dveh plasti, nato pa bomo vložili vlogo za redno obratovanje,« je pojasnil Viršek.

Kaj vse je že narejeno?

Prvi sklop projekta, gradnja potrebne infrastrukture, je že končan. Zgradili so električno, vodovodno, kanalizacijsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter rekonstruirali del Vrbinske ceste, ki vodi do odlagališča. Zdaj poteka gradnja objektov znotraj območja odlagališča. Leta 2027 je predvidena še dobava in montaža portalnega dvigala, s katerim bodo odpadke spuščali v silos.

Izkop silosa so končali lani. Odstranili so več kot 35.000 kubičnih metrov zemljine, v talno ploščo pa vgradili več kot 3.500 kubičnih metrov betona kakovosti C60/75 in približno 650 ton armature. Sočasno gradijo tehnološki in upravno-servisni objekt. V tehnološkem objektu bodo med drugim izvajali radiološke meritve zabojnikov, polnili praznine ter po potrebi sanirali zabojnike. Od tam bodo tudi daljinsko upravljali žerjav za njihovo odlaganje. Pod temeljno ploščo objekta so zaradi povečanja nosilnosti izvedli približno 900 pilotov.

Pred izvedbo posameznih rešitev materiale, postopke in tehnologije preverjajo tudi na posebnem testnem polju. Tam lahko izvajalec preizkusi način izvedbe, preden ga uporabi na silosu, kjer poznejše odpravljanje napak ne bo mogoče. Upravno-servisni objekt bo dolg približno 90 metrov, namenjen pa bo vodenju in nadzoru odlagališča te servisnim dejavnostim.

Silos bo globok več kot 50 metrov

Osrednji del odlagališča bo silos z notranjim premerom dobrih 27 metrov in globino več kot 50 metrov. Odpadke bodo vanj odlagali v desetih plasteh, od dna do približno 20 metrov pod površjem. Po koncu odlaganja bodo silos zaprli z betonsko ploščo, prostor nad njo pa skoraj do površine zapolnili z glino.

Koncept pripovršinskega silosa združuje značilnosti površinskih in podzemnih odlagališč. Med gradnjo in obratovanjem bo dostop do silosa s površine, po zaprtju pa ne. »Tudi potem, ko bomo odlagali odpadke, bomo to delali s površine, zato se stroški tako gradnje kot obratovanja zmanjšajo. Po zaprtju pa bomo odlagalni silos zaprli in to bo podzemni objekt,« je dejal Viršek.

Nad odloženimi odpadki ga bodo zaprli z betonsko ploščo, prostor nad njo pa skoraj do površine zapolnili z glino. Po Virškovih besedah bo tako dobil lastnosti zaprtega podzemnega objekta, odpornega proti potresom in degradacijskim procesom v naravi. ARAO na podlagi varnostnih analiz ocenjuje, da bo vpliv objekta na okolje zelo majhen.

50 let monitoringa, nato še 250 let

V Vrbini bodo odlagali slovensko polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki nastajajo med obratovanjem Nuklearne elektrarne Krško, ter polovico tovrstnih odpadkov, ki bodo nastali pri njeni razgradnji. V odlagališče bodo odložili tudi nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, ki so zdaj shranjeni v Brinju pri Ljubljani.

Čas obratovanja odlagališča bo zato povezan tudi z življenjsko dobo NEK. »Odlagališče načrtujemo zapreti, potem ko bomo odložili vse odpadke. Trenutno je to po letu 2050. Vse je odvisno od tega, koliko časa bo obratovala Nuklearna elektrarna Krško,« je povedal Viršek.

Po zaprtju NEK naj bi sledilo približno deset let razgradnje in odlaganja pri tem nastalih odpadkov, nato pa še nekaj let do dokončnega zaprtja odlagališča. Po zaprtju je predvidenih približno 50 let aktivnega monitoringa, ko bodo spremljali, ali sistemi delujejo skladno z načrti. Temu naj bi sledilo še približno 250-letno obdobje ohranjanja vedenja o lokaciji.

Površino nad odlagališčem naj bi bilo po njegovem zaprtju mogoče uporabljati tudi za druge dejavnosti.

VIR: https://www.nas-stik.si/