Na ocenjevanjih pod okriljem sejma Agra bodo tudi letos podelili številna najvišja priznanja. V ospredju so kakovostna slovenska vina, mlečni in mesni izdelki, nove brezalkoholne pijače ter vse bolj trajnostne embalažne rešitve.

Na ocenjevanjih pod okriljem sejma Agra bodo tudi letos podelili številna najvišja priznanja. V ospredju so kakovostna slovenska  vina, mlečni in mesni izdelki, nove brezalkoholne pijače ter vse bolj trajnostne embalažne rešitve.

Ko se konec avgusta odprejo vrata sejma Agra, so med razstavljenimi izdelki tudi številni takšni, ki se lahko pohvalijo z Agrinimi odličji. Za temi medaljami pa je več mesecev priprav, strokovno delo ocenjevalnih komisij in predvsem prizadevanje proizvajalcev, da bi kakovost svojega izdelka dokazali tudi pred neodvisnimi ocenjevalci.

Letošnji rezultati kažejo zanimivo sliko. Ob stalnicah, ki svojo kakovost gradijo na tradiciji in prepoznavnosti, se pojavlja vse več novih izdelkov, drugačnih okusov, rastlinskih nadomestkov in trajnostnih rešitev. Pri vseh pa ostaja skupni imenovalec kakovost.

 Vino med tradicijo in sodobnostjo

Najdaljšo tradicijo med Agrinimi ocenjevanji ima Vino Slovenija Gornja Radgona. Na 52. odprtem državnem ocenjevanju Vino Slovenija in 16. odprtem državnem ocenjevanju bio  vin je sodelovalo 129 vinarjev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške s 525 vzorci. Osrednje ocenjevanje je prineslo 13 šampionskih naslovov, 19 velikih zlatih, 201 zlato, 228 srebrnih in 27 bronastih medalj. Bio vina so prejela osem zlatih in tri srebrne.

Agra nagradila najboljše izdelke. Kdo se je najbolje odrezal?

Vsi si želijo Agrino medaljo

Ocenjevanje vin: dobili smo 11 šampionov

Agrina odličja so odskočna deska

Med šampioni so tako peneča kot mirna vina. Pri klasični metodi je izstopala Zlata radgonska penina Ciconia 2018 Radgonskih goric, pri metodi charmat Jeruzalem Ormož Sec Puklavec Family Wines. Šampionski naslov je osvojil tudi Cviček PTP 2025 Hiše vina Grabnar, med belimi suhimi vini pa RebUla Ula Vinske kleti Goriška brda in zeleni silvanec Vina Krampač.

Zanimivi so tudi nekateri starejši letniki. Med njimi je Ranina iz leta 1990 Radgonskih goric, ki je osvojila šampionski naslov med sladkimi vini. Posebno priznanje Stanka Čurina je pripadlo Puklavec Family Wines za Jeruzalem Ormož Spätlese Edition 2 Welschriesling iz leta 1993. Vino je doseglo izjemnih 100 točk.

Predsednik ocenjevanja Vino Slovenija Boštjan Zidar ugotavlja, da je tudi letošnje ocenjevanje pokazalo kakovost in značaj slovenskih vin. Posebej ga veseli uspeh tradicionalnih, predvsem terana in cvička, pa tudi aromatičnih belih sort. Ocenjevanje je po njegovih besedah potrdilo tudi kakovost ekološko pridelanih vin, ki postajajo vse pomembnejši del ponudbe. Kdo si bo prislužil laskavi naziv vinar leta 2026, pa bo znano šele na sejmu, na slovesni podelitvi v torek, 25. avgusta.

Tudi pri mlečnih izdelkih je komisija posebno pozornost namenila tradiciji. Na 40. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov ter rastlinskih nadomestkov je sodelovalo 22 podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije s 118 izdelki. Nagrajenih je bilo 113 izdelkov, med njimi je devet šampionov kakovosti. Podelili so še 33 velikih zlatih, 25 zlatih, 35 srebrnih in 11 bronastih medalj.

Posebno priznanje za izjemno kakovost je komisija soglasno namenila bohinjskemu siru Bohinjske sirarne. Pri tem je poudarila njegovo vlogo v slovenskem sirarstvu in kulturni dediščini Bohinja ter dolgoletno ohranjanje tradicionalnih postopkov.

Predsednica komisije asist. dr. Diana Paveljšek opomni, da so ob tradicionalnih izdelkih na ocenjevanju vse bolj prisotni tudi inovativni izdelki z dodano vrednostjo. Komisijo veseli, da industrijski in mali proizvajalci še naprej prepoznavajo pomen neodvisnega strokovnega ocenjevanja. Pri tem poudarja, da Agrino ocenjevanje sledi merilom mednarodnega standarda ISO 22935-2/IDF 99 za senzorično analizo mleka in mlečnih izdelkov.

Med šampioni kakovosti je bilo kar šest izdelkov avstrijske mlekarne Kärntnermilch, dva izdelka Mini mljekare Veronika ter skutni zavitek Minute podjetja Mercator IP.

Pri mesu visoka raven ostaja

Na 47. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov je sodelovalo 47 podjetij s 390 izdelki. Pri svežem mesu je bilo ocenjenih 106 izdelkov in vsi so prejeli priznanje, kar 11 pa jih je osvojilo šampionski naslov.

Komisija je pri mesnih izdelkih ocenila 284 vzorcev in jih nagradila 269 oziroma 95 odstotkov. Med standardnimi izdelki je bilo deset šampionov kakovosti, pri novih izdelkih pa so podelili dve veliki zlati medalji. Priznanje za inovatorstvo je prejela Perutnina Ptuj, ki je dobila tudi priznanje za varovalne mesnine.

Predsednica komisije doc. dr. Mateja Lušnic Polak ugotavlja, da se trend nadpovprečne kakovosti nadaljuje. Pri svežem mesu je delež zlatih medalj celo nekoliko višji kot lani. Zanimivo je, da so se med prejemniki najvišjih priznanj poleg velikih podjetij znašli tudi manjši družinski obrati. Na letošnjem ocenjevanju so imeli prvič tudi nojevo meso.

Posebno priznanje za sušene salame skupaj z narezki je osvojila špehovka Kmetijske zadruge Metlika z oceno 19,25. Med šampioni kakovosti so med drugim domači suhi ocvirki AVE, Poli Kids, Poli mini hrenovka, tolminski želodec, krvavice Anton in laška špiljena krvavica.

Manj sladkorja in več novih okusov

Na 30. mednarodnem ocenjevanju sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod je sodelovalo 34 podjetij s 113 izdelki. Nagrajenih je bilo 111 izdelkov, trije so postali šampioni kakovosti, 18 jih je prejelo velike zlate medalje in 32 zlate.

Šampionske naslove so osvojili Malinofka sirup Rozalije Perkovič, rastlinski napitek PlanaPlus – riž Pomurskih mlekarn in zeliščarjev ledeni čaj Zeliščne kmetije pod Hrelenom.

Predsednik komisije prof. dr. Rajko Vidrih opozarja na širjenje ponudbe vod z okusi in funkcionalnimi dodatki ter novih limonad in drugih napitkov. Ob tem se nadaljuje tudi trend zmanjševanja vsebnosti sladkorja. Zanimiva je bila široka paleta sadnih in zeliščnih okusov, komisija pa je pri sokovih aronije zaznala izboljšano harmoničnost zaradi uporabe bolj optimalno zrelih plodov. Zlasti dobro so se odrezale embalirane vode, saj so vsi ocenjeni vzorci prejeli zlato medaljo.

Med nagrajenci tudi zadruge

Pomembno vlogo v slovenskem kmetijstvu in živilski industriji imajo tudi zadruge, zato smo za mnenje o pomenu Agrinih odličij vprašali predsednika Zadružne zveze Slovenije Boruta Florjančiča. »Vsako priznanje na Agri je dokaz, da Slovenija zna pridelati in predelati vrhunsko hrano. Za temi uspehi stojijo slovenski kmetje, zadruge in živilska podjetja, ki skupaj gradijo prehransko varnost države. Če želimo tudi v prihodnje ohraniti kakovostno domačo hrano na naših mizah, moramo podpirati celotno verigo – od kmeta do potrošnika –, saj je prav povezovanje največja konkurenčna prednost slovenskega zadružništva,« odgovarja Florjančič.

Tudi med z izjemno bero odličij

Na jubilejnem 25. ocenjevanju medu z mednarodno udeležbo je sodelovalo 193 čebelarjev oziroma podjetij iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Slovaške, ki so nanj poslali 308 vzorcev. Komisija je podelila 85 zlatih, 152 srebrnih in 51 bronastih medalj, brez odličja je ostalo le 6,5 odstotka vzorcev. Največ je bilo gozdnega medu, sledili so lipov, cvetlični in kostanjev.

Šampionski naslov za najvišje ocenjen vzorec je pripadel kostanjevemu medu Čebelarstva Kolar, ki je bil hkrati prvak svoje vrste. Med prvake posameznih vrst so se uvrstili še Čebelarstvo Kolar z akacijevim medom, Marcel Ajdnik s cvetličnim medom, Andrej Šemrov z gozdnim medom in Emil Šturm z lipovim medom.

Predsednica komisije mag. Amalija Božnar letošnje rezultate povezuje z dobro čebelarsko sezono, ki je bila tudi količinsko zelo uspešna. Posebej je izpostavila veliko enotnost ocenjevalcev, saj skoraj ni bilo odstopanj pri ocenah. Ob tem opozarja, da Slovenija omogoča pridelavo različnih vrst medu, zato se je po njenem mnenju vredno truditi za njihovo kakovost in prepoznavnost.

Embalaža postaja del izdelka

Na 41. Slovenskem priznanju za embalažo so letos prvič posebej ocenjevali tudi študentske izdelke. Strokovna žirija je podelila tri priznanja v rednem delu in štiri študentska.

Zlato priznanje je prejela embalaža za palične mešalnike podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. Žirija je pohvalila rešitev brez dodatnih vložkov, manjšo porabo materiala in učinkovitejši proces pakiranja. Srebrno priznanje je dobila ekološka in biorazgradljiva embalaža Mycopor iz micelija, bronasto pa večplastna etiketa podjetja Etiketa, ki omogoča obojestransko viden motiv in hkrati zmanjšuje porabo materiala.

Tudi med študentskimi rešitvami je bilo v ospredju trajnostno razmišljanje. Zlato je dobila embalaža z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za poltrdi kozji sir. Posebej zanimivi sta še rešitvi, pri katerih embalaža po uporabi dobi novo funkcijo: ovoj za knjigo se spremeni v stojalo, embalaža za mačjo igračo pa v novo igračo.

Priznanje, ki ga je mogoče preveriti

Agrina odličja dobivajo tudi digitalno podobo. Pomurski sejem je skupaj s podjetjem Netis lani uvedel preverljiva digitalna priznanja, pri katerih je mogoče s QR-kodo preveriti, kdo je priznanje izdal, kateremu izdelku je namenjeno in za katero obdobje velja. Sistem je bil uveden z namenom večje preglednosti in zaščite pred ponarejanjem.

To je pomemben korak tudi z vidika potrošnika. Medalja na embalaži je lahko učinkovito promocijsko orodje, njena vrednost pa je večja, če lahko kupec preveri, kaj dejansko predstavlja. Digitalna različica Agrinih priznanj zato klasičnemu odličju dodaja še eno pomembno lastnost: preverljivost.

Nazadnje še kmetijska mehanizacija in oprema

Do zaključka redakcije še niso bili znani rezultati ocenjevanja kmetijske mehanizacije in opreme, saj je to predvideno tik pred sejmom. Zato bo letošnja zgodba Agrinih nagrad dokončno sklenjena šele z odprtjem sejma.

In prav to je pri Agrinih priznanjih zanimivo: vsako leto se njihov seznam spreminja, merilo pa ostaja enako: izdelek mora svojo kakovost dokazati pred strokovno komisijo. Pri tem se srečujejo tradicija, znanje, nove tehnologije in vse bolj tudi zahteve po trajnostni proizvodnji. Letošnji nagrajenci nam lepo kažejo, kam se razvija slovenska in evropska živilska ponudba.

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Kmetijske novice. 

VIR: https://slovenskenovice.delo.si/