Kako se po skoraj desetletju obnesejo napovedi direktorja Elesa?

Ko smo pred časom vodilne v energetiki za našo rubriko »Eno vprašanje – 10 odgovorov« spraševali, katero njihovo pričakovanje o razvoju energetike izpred desetletja se je najslabše postaralo, smo se obrnili tudi na direktorja Elesa mag. Aleksandra Mervarja. Kje je v svojih napovedih najbolj zgrešil? »Po mojem nikjer«, se je glasil njegov samozavestni odgovor.

Na podlagi dveh člankov, ki jih je v letih 2017 in 2018 napisal za Sobotno prilogo Dela, smo preverili, ali to drži.

»Podivjane tržne cene«

»Če bomo vsi v kontinentalnem prostoru Evrope povečevali moč vetrne in sončne energije in opuščali klasične elektrarne, bomo imeli praviloma v istem časovnem obdobju enake potrebe po dodatni električni energiji ali pa bomo imeli vsi skupaj velike presežke. V prvem primeru bodo tržne cene podivjale, v drugem pa bo cena enaka nič ali celo negativna.«

Te besede je Mervar zapisal leta 2018, pred koronsko krizo, pred energetsko krizo po napadu na Ukrajino, pred eksplozijo nameščanja sončnih elektrarn. Pogostost ur z negativnimi borznimi cenami električne energije je od takrat zaradi razmaha sončnih elektrarn eksplodirala. V letošnjem letu so borzne cene električne energije na trgu za dan vnaprej segle nad 1000 EUR/MWh, pa vse od -500 EUR/MWh.

Svarila pred zanašanjem na uvoz plina

Napovedal je širitev uporabe mehanizmov za zmogljivost (CRM) - plačilo za pripravljenost rezervnih elektrarn, da vskočijo in pokrijejo morebiten primanjkljaj proizvodnje - ki jih danes res uvaja vedno več evropskih držav, pri tem pa tudi zelo dobro zadel največje tveganje, ki ga to prinaša. »Kot najprimernejše rezervne zmogljivosti se omenjajo plinske elektrarne odprtega cikla. Vprašanje je, kaj to pomeni za EU, kar zadeva zanesljivo oskrbo in nabavne cene, saj so države EU velik uvoznik zemeljskega plina.« Zaporedje energetskih kriz, najprej zaradi ruskega napada na Ukrajino, nato pa še ameriško-izraelskega napada na Iran, tega ne bi moglo bolj nazorno pokazati. 

Zadel je tudi z opozorili v zvezi s TEŠ: »Ne pozabimo nevarnosti morebitnega pomanjkanja lignita in tistega, kar se nakazuje od letos – hitrega naraščanja cen emisijskih kuponov za CO2. Oba dejavnika bosta lahko mimo naše volje vplivala na predčasno prenehanje proizvodnje elektrike na lokaciji TEŠ.« Kot je znano, je TEŠ v letu 2025 zaradi cene emisijskih kuponov grozil stečaj, zaradi česar je termodivizijo HSE prevzel državni SDH. TEŠ zdaj obratuje samo v hladnem delu leta in dobiva državno podporo za zagotavljanje ogrevanja Šaleške doline.

Net metering: »Od kod potem preostala elektrika?«

Uresničile so se tudi njegove napovedi o dolgoročni nevzdržnosti samooskrbnega net meteringa.  »Manjka hranilnik električne energije, s katerim bi gospodinjstvo uravnavalo manke in presežke elektrike,« je zapisal v 2018. Stara shema net meteringa je bila čez nekaj let ukinjena, po novem pa država najbolj spodbuja ravno vgradnjo baterijskih hranilnikov ob sončni elektrarni.

Ravno tako je opozarjal na sezonski značaj samooskrbe in dejstvo, da bodo vsa »samooskrbna« gospodinjstva s toplotnimi črpalkami in električnimi avtomobili v zimskih mesecih praktično v celoti odvisna od omrežja. »Od kod potem preostala elektrika?,« se je vprašal.

Kot so spoznali dobavitelji električne energije, jih ta preostala elektrika, ki jo morajo zagotavljati samooskrbnim odjemalcem, stane nekaj deset milijonov evrov na leto. Od lanskega leta je tako uzakonjeno posebno nadomestilo dobaviteljem električne energije za pokrivanje razlike v ceni med elektriko, ki jo proizvedejo samooskrbne sončne elektrarne, in elektriko, ki jo samooskrbni odjemalci v zameno brezplačno prevzemajo iz omrežja.

»Sistem neto merjenja je zelo radodaren do lastnikov sončnih elektrarn in nepravičen do drugih odjemalcev,« je leta 2017 zapisal Mervar. »Napovedujem šok za vse sedanje in prihodnje lastnike, saj bo treba v celoti prenoviti tarifni sistem za uporabo elektroomrežij v smeri plačevanja moči in ne porabe.« In res je šla prenova omrežnine, uvedena konec leta 2024, ravno v smeri povečevanja postavk za moč.

Neuresničene prerokbe

Je pa Mervar napovedal tudi, da bo naraščanje nepredvidljive proizvodnje elektrike iz OVE zelo poslabšalo obratovalne razmere. »Če bo električne energije zaradi velike proizvodnje iz OVE preveč, bi bilo treba ustavljati konvencionalne elektrarne, ki pa edine lahko vzdržujejo stabilnost sistema, zagotavljajo sistemske storitve, proizvajajo neodvisno od vremenskih vplivov, lahko višajo in nižajo obtežbo glede na potrebe …«

Vsekakor drži, da so se izzivi za sistemske operaterje močno povečali, a hkrati lahko zapišemo, da se, vsaj za zdaj, z volatilnostjo proizvodnje iz OVE dokaj uspešno spopadajo, sistemske storitve pa zelo uspešno nudijo tudi baterijski hranilniki.

Ravno s področja baterijskih hranilnikov izhaja še ena Mervarjeva napačna prerokba. Povsem pravilno je zapisal, da bodo hranilniki postali ključni za integracijo OVE, so pa njihov razvoj, povečevanje proizvodnih kapacitet, upadanje njihove cene in njihova uporabnost v elektroenergetskem sistemu presegli njegove napovedi.

Tako je med drugim na podlagi ocene Evropske komisije napovedal, da svetovna proizvodnja baterij do leta 2030 premajhna za izvedbo energetske tranzicije, a je pri tem, kot se je izkazalo, podcenjeval predvsem sposobnost Kitajske za povečanje proizvodnih zmogljivosti, ki so danes za faktor velikosti večje od takratnih pričakovanj. Pa tudi cena velikih sistemskih baterij je padla tako hitro, da so na nekaterih področjih izravnave sistema že praktično izrinile plinske elektrarne, ki jih je kot nenadomestljive za stabilnost sistema omenjal Mervar. 

»Energetski prehod ne bo poceni«

Ključna Mervarjeva sporočila izpred skoraj desetletja pa so vsekakor enako aktualna tudi danes. »Ves čas ponavljam, da bo prehod iz klasične elektroenergetike v elektroenergetiko prihodnosti, to je prehod s klasičnih proizvodnih virov, klasičnih elektroenergetskih omrežij na razpršene, obnovljive vire in pametna omrežja, s postopnim povečevanjem pomembnosti končnega porabnika, zahteven in še zdaleč ne poceni,« je zapisal v 2017.

In še nekaj se ni prav nič spremenilo v zadnjem desetletju. »Okoljevarstveniki, ki bi imeli samo zeleno energijo, razglašajo, kako to sploh ni problem. /…/ Končni porabniki, razvajeni spričo zanesljivega elektroenergetskega sistema, tudi v prihodnje pričakujejo razmeroma nizke končne cene električne energije.« Elektroenergetiki pa, tako kot v letu 2017, ostajajo zaskrbljeni zaradi pričakovanih razvojnih trendov. 

VIR: https://www.nas-stik.si/