AIPA je na Sarajevo Film Festivalu sodelovala v strokovni razpravi o avtorskih pravicah in kolektivnem upravljanju, ki je v ospredje postavila enega ključnih izzivov avdiovizualnega sektorja: kako zagotoviti, da se priznane pravice ustvarjalcev učinkovito uresničujejo tudi v praksi. Festivalsko dogajanje je zaznamovala tudi rekordna slovenska filmska prisotnost, ki so jo ob zaključku pospremile tudi nagrade filmom s slovensko soudeležbo.

Na 32. Sarajevo Film Festivalu, ki je med 14. in 21. avgustom združil filmske ustvarjalce in predstavnike AV sektorja iz regije in širše Evrope, je AIPA aktivno sodelovala v strokovnem programu. Direktor AIPA Gregor Štibernik je sodeloval na okrogli mizi »Authors’ Rights, Copyright Law and Collective Management: The Road to a Fair Ecosystem«, posvečeni vprašanju, kako vzpostaviti okolje, v katerem so pravice AV ustvarjalcev ne le priznane, ampak tudi učinkovito uveljavljene.

Razpravo je moderirala generalna sekretarka Združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) Cécile Despringre, poleg direktorja AIPA Gregorja Štibernika pa so sodelovali še vodja pravnih in javnih zadev pri ZAPA (Poljsko združenje filmskih ustvarjalcev) Lidia Radlińska, generalna sekretarka Združenja filmskih ustvarjalcev Bosne in Hercegovine (UFR) Melina Alagić in generalni sekretar severnomakedonske kolektivne organizacije AZAS Kiril Gjozev.

Na okrogli mizi so se tako srečale izkušnje dveh že uveljavljenih kolektivnih organizacij, AIPA iz Slovenije in ZAPA iz Poljske, ter organizacij UFR iz Bosne in Hercegovine in AZAS iz Severne Makedonije, ki se še vedno soočata z velikimi ovirami pri zagotavljanju dejanskega uveljavljanja pravic AV avtorjev. Primerjava je pokazala, kako različno se lahko primerljive pravice uresničujejo glede na učinkovitost pravnega in institucionalnega okolja.

Ustvarjalci potrebujejo pravice, ki delujejo v praksi

»Ustvarjalci ne živijo od pravic na papirju. Živijo od pravic, ki se uresničujejo v praksi,« je poudaril Štibernik. Kot je izpostavil skozi razpravo, se je zato treba vprašati, kaj ločuje države, v katerih avtorji za uporabo svojih del dejansko prejemajo nadomestila, od tistih, kjer jim zakonodaja pravice sicer priznava, vendar te v praksi ne zaživijo.

Eden ključnih odgovorov je učinkovito kolektivno upravljanje pravic. Izziv namreč pogosto ni v pomanjkanju zakonodaje, temveč v njenem izvajanju in vzpostavitvi mehanizmov, ki omogočajo učinkovito uveljavljanje pravic ter zagotavljajo, da nadomestila dejansko pridejo do upravičencev. Štibernik je ob tem opozoril, da si AV ustvarjalci zaslužijo primerljivo raven zaščite in pravičnega plačila, kot jo kolektivno upravljanje že desetletja omogoča ustvarjalcem na glasbenem in literarnem področju.

Štibernik je predstavil tudi slovenske izkušnje. AIPA je lani zaznamovala 15 let delovanja, danes pa za avtorje, producente in izvajalce zbere okoli osem milijonov evrov nadomestil letno. Pomemben premik je prinesel tudi prenos evropske Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM). Po osmih mesecih pogajanj so vse tri skupine imetnikov pravic, ki jih zastopa AIPA, dosegle dogovor, da vsaki pripadajo lastne pravice do nadomestila.

Del razvoja sistema je tudi vlaganje v znanje. AIPA odstotek zbranih sredstev namenja raziskavam in razvoju, kar po Štibernikovih besedah prispeva tudi k boljšemu razumevanju AV sektorja in njegovega pomena med odločevalci. Ob tem je poudaril tudi širši pomen avtorske pravice za kulturni in ustvarjalni sektor: »Avtorska in sorodne pravice niso pravna tehnikalija, so kulturna infrastruktura. Učinkovito uveljavljanje pravic namreč ustvarjalcem omogoča profesionalno kontinuiteto, hkrati pa ustvarja pogoje za razvoj trajnostnega in pravičnejšega AV ekosistema.«

Ob zaključku razprave je generalna sekretarka SAA Cécile Despringre poudarila, da obvezno kolektivno upravljanje, določeno z zakonodajo, zagotavlja nadomestila avtorjem bistveno učinkoviteje kot prostovoljni sistemi, pri katerih je uveljavljanje pravic težje.

Umetna inteligenca: orodje ali grožnja AV sektorju?

Pomemben del strokovnega programa Sarajevo Film Festivala je bila tudi okrogla miza »AI in Film and the Audiovisual Sector: Threat or Tool?«, ki sta jo pripravila SAA in CineLink Talks. O priložnostih in tveganjih uporabe umetne inteligence so z različnih perspektiv razpravljali članica upravnega odbora SAA in direktorica slovaške kolektivne organizacije LITA Jana Vozarova, poljska producentka Joanna Szymanska, filmski montažer in direktor Severno-makedonske filmske agencije Sashko Potter Micevski ter slovenska scenaristka in režiserka Sonja Prosenc. Razprava je pokazala, da se umetna inteligenca v AV sektorju že uporablja kot koristno orodje, hkrati pa odpira pomembna vprašanja glede avtorskih pravic, transparentnosti, financiranja in prihodnosti ustvarjalnega dela.

Sonja Prosenc je izpostavila možnosti, ki jih umetna inteligenca ponuja pri organizaciji dela, raziskovanju in postprodukciji, obenem pa opozorila na vprašanje, ali naj bodo filmi, ki temeljijo na vsebinah, ustvarjenih z umetno inteligenco, upravičeni do javnega financiranja. Opozorila je tudi na negotovost ustvarjalcev glede uporabe njihovih del: »Ko avtor pošlje scenarij v branje, ne more več vedeti, ali ga bo prebral človek ali sistem umetne inteligence in ali bo njegovo delo pri tem uporabljeno tudi za učenje modela.« Podobne pomisleke so izrazili tudi drugi razpravljavci, predvsem glede nepooblaščene uporabe avtorsko zaščitenih del za učenje sistemov umetne inteligence. Generalna sekretarka SAA Cécile Despringre je ob zaključku poudarila, da morajo podjetja, če za razvoj svojih sistemov uporabljajo dela ustvarjalcev, za takšno uporabo tudi plačati in z avtorji deliti del ustvarjene vrednosti.

Rekordno slovensko prisotnost pospremile tudi nagrade

Pomen učinkovitega okolja za AV ustvarjalnost je na letošnjem festivalu potrdila tudi izjemna slovenska filmska prisotnost. V različnih programskih sklopih je bilo prikazanih 16 filmov in ena serija s slovensko udeležbo, kar predstavlja doslej najštevilčnejšo slovensko prisotnost na Sarajevo Film Festivalu.

Več slovenskih manjšinskih koprodukcij je festival zaključilo tudi z nagradami. Film 17 režiserke Kosare Mitić je prejel srce Sarajeva za najboljšo žensko vlogo, ki jo je prejela Eva Kostić, posebno nagrado za spodbujanje enakosti spolov, nagrado portala Cineuropa in nagrado občinstva UniCredit. Severnomakedonsko-srbsko-slovenski film je nastal tudi s slovensko udeležbo produkcijske hiše December, slovenska koproducenta pa sta Vlado Bulajić in Lija Pogačnik.

Srce Sarajeva za najboljši dokumentarni film je prejel film Planina režiserjev Biljane Tutorov in Petra Glomazića, koprodukcija Srbije, Francije, Črne gore in Slovenije. Slovenski koproducent filma je produkcijska hiša Cvinger Film s producentom Rokom Bičkom. Srce Sarajeva za najboljši kratki igrani film je prejel film Nihče ni nič rekel srbske režiserke Tamare Todorović, ki je nastal kot srbsko-francosko-slovensko-hrvaška koprodukcija. Slovenska koproducentka je Katja Lenarčič iz produkcijske hiše Manjana.

Med nagrajenci je bil tudi film Skejtanje ni za punce makedonske režiserke Dine Dume, ki je prejel nagrado za perspektivo mladih. Pri koprodukciji Severne Makedonije, Belgije, Slovenije in Hrvaške je bil slovenski koproducent Vertigo Ljubljana s producentom Danijelom Hočevarjem, pri filmu pa sta sodelovali tudi slovenski ustvarjalki kostumografinja Mateja Fajt in oblikovalka maske Mojca Gorogranc Petrushevska ter RTV Slovenija. 

VIR: AIPA