V Kampu Kolpa Vinica je med 21. in 23. avgustom 2026 prvič zaživela Beroča reka, tridnevni dogodek, posvečen spodbujanju branja – predvsem skupnega in glasnega branja pa tudi knjigam, zgodbam, poeziji, ustvarjalnosti in povezovanju generacij.

V Kampu Kolpa Vinica je med 21. in 23. avgustom 2026 prvič zaživela Beroča reka, tridnevni dogodek, posvečen spodbujanju branja – predvsem skupnega in glasnega branja pa tudi knjigam, zgodbam, poeziji, ustvarjalnosti in povezovanju generacij. Dogodek sta skupaj zasnovala Andragoški center Slovenije, ki je bil pobudnik, in Ljudska univerza Črnomelj, ki je dogodek v sodelovanju s številnimi lokalnimi partnerji izpeljala. Beroča reka je dvoletni projekt Andragoškega centra Slovenije, ki ga financira program EPUO – Evropski program izobraževanja odraslih. Prvič je bil izpeljan ob reki Kolpi. Častna pokroviteljica dogodka je Občina Črnomelj.

Osrednje dogajanje je bilo zasnovano okoli stoe – arhitekturne konstrukcije, ki je služila kot oder in kot komunikacijsko stičišče. Stoa izhaja iz stare Grčije in označuje stebriščni prostor, kjer so se srečevali različni ljudje ter razpravljali o javnih zadevah, jih zapisovali ipd. Za Beročo reko sta jo poustvarila arhitekta Ela Grasselli in Lenart Berdon, njeno zasnovo in realizacijo pa je omogočilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino v okviru naloge Ozaveščanje odraslih o bralni kulturi, ki jo izpeljuje Andragoški center Slovenije. Lokalni podjetnik Gradbeništvo Emir Dedić s. p. je v ta namen prispeval gradbeno ogrodje, pri ureditvi stoe je s svojim prispevkom pomagal tudi Jurij Klobučar s. p.
Glavni muzi dogajanja pa sta bili reka Kolpa in njena okolica, ki sta navdihnili literarno, kulturno in ustvarjalno druženje. Branje ni le dejavnost posameznika, ampak lahko postane prostor, ki združuje različne generacije. Z dogodkom smo želeli ustvariti prostor, kjer so knjige, zgodbe in poezija povezovale različne generacije in prav to nam je tudi uspelo. Beroča reka je bila posvečena slovenski literarni dediščini in literatom, ki letos obeležujejo pomembne obletnice. V ospredju so bili Oton Župančič, Lojze Krakar, Srečko Kosovel in Zofka Kveder.

Slavnostno odprtje dogodka v petek je bilo posvečeno javnemu branju poezije. V večer poezije nas je popeljala pevka Nina Šalamon s pesmijo Kolpa. Zbrane so nagovorili Maja Mihelič, direktorica Ljudske univerze Črnomelj (LUČ), nacionalna koordinatorka za vseživljenjsko učenje na ACS mag. Urška Bittner Pipan in župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek. Več kot 100 obiskovalcev je lahko uživalo v kulturnem programu, obogatenem z recitacijami udeležencev Ljudske univerze Črnomelj in ostalih recitatorjev ter nastopom glasbene skupine 2B, ki je uglasbila Župančičevo poezijo. Program so popestrile spontane recitacije pesmi obiskovalcev iz kampa. Za vinsko spremljavo večera je poskrbela Kmečka hiša Bahor, katere predstavniki so člani Društva vinogradnikov Črnomelj.

Sobotni program je bil pester, in sicer smo jutro odprli s pesniško telovadbo ob Kosovelovih in Župančičevih otroških pesmicah. Nadaljevali smo z delavnico izdelovanja lutk, kjer so otroci skupaj s starši ustvarjali zanimive lutke. Sledila je lutkovna predstava To ni pika! v izvedbi Lutkovnega gledališča FRU FRU. Popoldne je bil v ospredju pomen dostopnega branja za vse. Pripravili smo pogovor o branju in bralnih izzivih, kjer so nastopili številni gostje: dr. Aksinja Kermauner, pisateljica, tiflopedagoginja in profesorica slovenskega jezika, Monika Mihelič, specialna in rehabilitacijska pedagoginja na Osnovni šoli Milke Šobar Nataše, David Režek, ambasador lahkega branja in testator knjig lahkega branja, Zlatan Cigič, član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto, in Alenka Kambič, udeleženka Varstveno delovnega centra, ki je prebrala tudi eno od svojih pesmi. Posebno doživetje je bilo branje s terapevtskimi psi Društva tačke pomagačke, ki je pokazalo, kako pomembno je pri branju sproščeno okolje. Večer smo zaključili z nastopom deklamatorjev Župančičeve frulice, za glasbene vložke z belokranjsko motiviko pa so poskrbeli Preloški muzikanti s solistko Emo Starešinič, študentko opernega petja. Pošteno smo se nasmejali ob Župančičevi resnični zgodbi Varalo, ki jo je v narečju predstavil Tadej Fink.

Del sobotnega programa je spremljala predstavitev izdelkov lokalnih ponudnikov na stojnicah. Načrtovano je bilo, da se nam bodo predstavili: Kmetija Čadonič, Zeliščna kmetija pod Hrelenom, Ekološka kmetija Špehar, Kravos čebelarstvo in rokodelec Jurij Žagar. Zaradi slabega vremena se del predvidene ponudbe žal ni uresničil oz. se je prilagodil razmeram.
Zaključni dan je bil namenjen zgodbam, kulturni dediščini in druženju. Družine z otroki so se preizkusile v lovu za zakladom, ki je bil označen z namigi iz slovenskega leposlovja. Vsi otroci so na koncu našli svoj zaklad. Sledilo je branje iz zbirke Poljanska dolina ob Kolpi – dolina zgodb članov Polanskega društva Stari trg ob Kolpi, ki so nam predstavili številne zanimive zgodbe v knjižnem jeziku, narečnem jeziku, v angleščini pa jih je brala Gill Wraight. Bralci so s seboj pripeljali tudi škrata Urška, ki jim je vse zapisane zgodbe tudi povedal. Dogajanje sta na kratko povzeli pobudnica projekta Natalija Žalec (ACS) in lokalna koordinatorka dogodka Jerca Jerman (LUČ).

Glavni gostitelj dogodka je bil pesnik in domačin Oton Župančič, ki ga je v petek odprl in v nedeljo sklenil. Upodobil ga je Martin Šterk. Na odru pa so se mu pridružili Cicibani iz starejše otroške folklorne skupine KUD Oton Župančič Vinica. Folklorniki so Beročo reko pospremili do njenega zaključka in k rajanju povabili tudi obiskovalce, ki so se z veseljem zavrteli skupaj z njimi. Vse tri dni je obiskovalce skozi program vodila Lara Geltar.

Veseli smo, da je Beroča reka povezala toliko različnih lokalnih organizacij: Kulturni dom Črnomelj, Polansko društvo Stari trg ob Kolpi, Kulturno-umetniško društvo Oton Župančič Vinica, Knjižnico Črnomelj, Društvo vinogradnikov Črnomelj, Prostovoljno gasilsko društvo Vinica in Športno-turistično društvo Vinica.

Velika hvala vsem, ki ste Beročo reko soustvarjali: lokalnim partnerjem, častni pokroviteljici Občini Črnomelj, voditeljem prireditve, vsem nastopajočim, izvajalcem delavnic, mentorjem, prostovoljcem, tehnični ekipi in drugim sodelujočim, predvsem pa vsem, ki so se dogodka udeležili.

V nas je pustila globok pečat, se nas dotaknila in vsak izmed vas je prispel košček v mozaiku Beroče reke.

Bralci so odšli, a beroča reka še teče po svoji strugi, ponikne in se plaho dviguje na površje, prestopa bregove, včasih dere, drugič spet se lenobno vije skozi bralne pokrajine. Naslednje leto bo znova pritekla v Belo krajino.

VIR: Andragoški center Slovenije