Poslovno poročilo termoelektrarne Šoštanj za leto 2025 razkriva, da je družba prvo poslovno leto v novi vlogi zaključila s 33,7 milijona evrov izgube.

S 1. januarjem 2025 je bila Termoelektrarna Šoštanj izločena iz skupine HSE in je postala samostojna družba, katere temeljni cilj ni več proizvodnja električne energije, temveč v okviru obvezne državne gospodarske javne službe zagotavljanje toplotne oskrbe na območju občin Velenje in  Šoštanj. 

Temu primerno je bila lani prilagojena tudi proizvodnja električne energije, ki sicer predstavlja večino prihodkov. in se je v primerjavi z letom 2024 lani zmanjšala kar za 40 odstotkov.

Termoelektrarna Šoštanj je tako lani proizvedla 1.848 GWh električne energije in 276 GWh toplotne energije, za kar so porabili 1,48 milijona ton velenjskega premoga, skoraj 40 milijonov Nm³ zemeljskega plina in 66.098 ton biomase.

Družba je lani ustvarila 255,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 55 odstotkov manj kot leto prej, poslovno leto 2025 pa je TEŠ zaključil s 33,7 milijona evrov izgube. 

V družbi pojasnjujejo, da je izguba predvsem posledica načina financiranja gospodarske javne službe, saj med upravičene stroške, ki jih država priznava pri izračunu nadomestila, ki je bil določen  z Zakonom o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ne sodijo stroški amortizacije in odpisov, teh pa se je lani nabralo kar za 36 milijonov evrov.

TEŠ je sicer za izvajanje gospodarske javne službe proizvodnje toplote v letu 2025 iz državnega proračuna prejel 142,6 milijona evrov nadomestila za potrebe zagotavljanja likvidnosti.

Zaradi zanesljivega obratovanja proizvodnih enot ter ugodnih razmer na trgu električne energije je bila dejanska potreba po državnem nadomestilu od sprva predvidene nižja za 21,3 milijona evrov, kar predstavlja neposreden prihranek javnofinančnih sredstev.

Tudi drugače tekoče poslovanje v minulem letu v TEŠ ocenjujejo kot uspešno, saj jim uspelo zadolženost do bank zmanjšati za sedem odstotkov, na 255,8 milijona evrov, za povečanje zanesljivosti obratovanja in zmanjševanje tehnoloških tveganj so lani namenili 31 milijonov evrov, aktivno pa so sodelovali tudi pri pripravi projektov, povezanih z energetsko preobrazbo Šaleške doline. 

VIR: https://www.nas-stik.si/