Analiza mednarodne skupine Cofacea

Analiza mednarodne skupine Cofacea

Okrepljeno povpraševanje iz Nemčije in pozitivni učinki delovanja evropskih dobavnih verig ugodno vplivajo na izvoz držav srednje in vzhodne Evrope. Po izvozni dinamiki pozitivno izstopa Slovenija, k čemur prispevajo tudi nove farmacevtske zmogljivosti.

Avtor:G. C.

6. september 2026 ob 8.58

Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V prvem polletju skupaj je bila medletna rast BDP-ja tako realno pri 4,1 odstotka. Lani se je slovenski BDP po ta teden objavljeni letni oceni realno povečal za 1,5 odstotka.

Gospodarska rast je bila tako po letni oceni za 0,4 odstotne točke višja od februarske prve ocene.

Slovenski izvoz blaga je lani realno upadel za 0,7 odstotka, v letošnjem drugem četrtletju pa se je medletno povečal za 6,5 odstotka, kar je bila najvišja rast v zadnjih sedmih četrtletjih. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je bila pri tem medletno višja za 4,3 odstotka.
Po oceni analitikov Cofacea gre pri rasti izvoza za obrat, ki zajema celotno regijo in ga poganjata okrepljeno povpraševanje iz Nemčije in povezanost gospodarstev prek evropskih dobavnih verig.

"Rast izvoza se je v drugem četrtletju pospešila v večini držav srednje in vzhodne Evrope, izvoz v EU pa se je povečal skoraj povsod z izjemo Romunije. Glavni dejavnik je Nemčija, katere izvoz blaga se je v prvem polletju povečal za 3,9 odstotka in prek dobavnih verig spodbudil izvoz v širši regiji," so v sporočilu za javnost, ki so ga teden poslali iz slovenske podružnice Cofacea, citirali Mateusza Dadeja, vodjo ekonomskih raziskav za srednjo in vzhodno Evropo v skupini.

A Slovenija po dinamiki izvoza pozitivno izstopa, saj njen izvoz raste hitreje kot v primerljivih državah. K temu poleg ugodnejšega nemškega cikla prispeva tudi zagon novih farmacevtskih proizvodnih zmogljivosti, je pojasnil Dadej in dodal, da se nemška trgovina z drugimi članicami EU-ja krepi, medtem ko njen izvoz v ZDA in na Kitajsko upada.

"Trgovinske tokove vse bolj določa geopolitična razdalja. To je za srednjo in vzhodno Evropo pomembno, saj velik del dodane vrednosti zahodnoevropskega izvoza nastane prav v tej regiji," je dejal Dadej in opozoril, da sektor predelovalne industrije hkrati doživlja strukturno preobrazbo. "Energetsko intenzivne panoge se še naprej ukvarjajo s težavami in njihovi obeti ostajajo negotovi, nove zmogljivosti pa nastajajo v obrambni industriji, elektroniki in farmaciji," je naštel.

Po Dadejevi oceni se bo to prestrukturiranje odrazilo tudi v plačilni sposobnosti podjetij. Takšen premik bo po oceni analitikov Cofacea najverjetneje povečal število insolventnosti, saj bodo nekateri obstoječi igralci postopoma prepustili prostor podjetjem v rastočih segmentih.