Jadranje med hrvaškimi otoki ima pozno poleti in zgodaj jeseni poseben čar. Temperature so prijetnejše kot sredi poletja, morje je še vedno dovolj toplo za kopanje, v marinah in pristaniščih pa je manj gneče. To je obdobje, ko lahko obiskovalci Hrvaško doživijo bolj sproščeno, z več časa za postanke v manjših krajih, lokalno kulinariko, naravne znamenitosti in večere ob morju.

Hrvaška je ena najbolj prepoznavnih navtičnih destinacij v Sredozemlju, k čemur prispevajo razčlenjena obala, številni otoki in dobro razvita navtična infrastruktura. Navtikom je vzdolž hrvaške jadranske obale na voljo 18.850 privezov, zato je izbira izhodišč in možnih postankov zelo široka. 

Za slovenske goste je takšen oddih še posebej dostopen. Do številnih izhodišč, od Istre in Kvarnerja do Zadra, Šibenika, Splita in Dubrovnika, je mogoče priti z avtomobilom, izbira plovil in poti pa je dovolj široka tako za izkušene jadralce kot za tiste, ki se na jadranje odpravijo s skipperjem. Hrvaška turistična skupnost navtiki namenja tudi poseben vsebinski sklop na portalu Croatia.hr, kjer so zbrane ideje za jadranje in plovbo po hrvaškem Jadranu. 

Srednja Dalmacija: Šolta, Brač, Hvar in Vis 

Ena najbolj priljubljenih poti se začne v Splitu ali Trogirju, od koder se jadralci pogosto odpravijo proti Šolti, Braču, Hvaru in Visu. Gre za območje, kjer so razdalje med otoki razmeroma kratke, zato je pot primerna tako za izkušene jadralce kot za tiste, ki si želijo bolj sproščenega tempa z več postanki. 

Šolta je dobra izbira za prvi del poti, saj ponuja mirnejše zalive, manjša pristanišča in kraje, kjer se življenje tudi poleti odvija bolj umirjeno. Brač omogoča več izbire med obalnimi mesti, plažami in kopališči, zato je primeren za tiste, ki želijo jadranje povezati s kopanjem, sprehodi in postanki v bolj živahnih krajih. 

Hvar ostaja živahen tudi po vrhuncu sezone, a je takrat v mestu manj gneče, lažje je najti mizo v restavraciji, večeri pa so primernejši za počasnejše raziskovanje starega jedra. Poleg mesta Hvar so zanimivi tudi Pakleni otoki, bližnji zalivi in notranjost otoka, ki je znana po vinogradih, sivki in razgledih proti morju. 

Če vremenske razmere dopuščajo, je Vis eden najzanimivejših postankov na tej poti. Komiža, viški zalivi, Stiniva in bližnje Biševo sodijo med najbolj prepoznavne točke srednje Dalmacije, zgodaj jeseni pa jih je mogoče doživeti z nekoliko več miru kot sredi poletja. Na jedilniku so pogosto sveže ribe, hobotnica, viška pogača, hvarska gregada, lokalno oljčno olje ter vina, kot sta pošip in plavac mali. 

Zadar, Šibenik in Kornati: pot za ljubitelje narave 

Za jadralce, ki jih bolj kot večja obalna mesta zanimajo narava, manjši otoki in sidrišča, sta primerni izhodišči Zadar in Šibenik. Od tam se pot lahko nadaljuje proti Dugemu otoku, Telašćici, Kornatom, Murterju, Zlarinu ali Prviću. 

Kornati so ena najbolj prepoznavnih naravnih kulis hrvaškega Jadrana. Pokrajina je kamnita, odprta in precej drugačna od bolj zelenih dalmatinskih otokov. Plovba med otoki in otočki je posebej zanimiva zgodaj jeseni, ko je na morju manj prometa, sidrišča pa so praviloma manj obremenjena kot v vrhuncu sezone. 

Dugi otok ponuja nekoliko bolj razgibano izkušnjo. Obiskovalci se lahko ustavijo v Saliju, obiščejo območje Telašćice ali si ogledajo visoke klife in zalive na južnem delu otoka. Ta del poti je primeren za tiste, ki želijo jadranje povezati s kopanjem, sprehodi, naravo in bolj mirnimi večeri. 

Kulinarično je severna Dalmacija povezana predvsem s preprostimi morskimi jedmi. Na jedilniku so pogosto ribe na žaru, črna rižota, školjke, domače oljčno olje in lokalna vina. V manjših krajih je priporočljivo restavracijo preveriti vnaprej, saj se urniki po glavni sezoni lahko spremenijo. 

Južna Dalmacija: od Dubrovnika do Elafitov, Mljeta, Korčule in Pelješca 

Jadranje iz Dubrovnika je primerno za tiste, ki želijo pot začeti v eni najbolj prepoznavnih kulturnih destinacij na Hrvaškem, nato pa nadaljevati proti otokom in polotoku Pelješac. Pogosta izbira so Elafitski otoki, Mljet, Korčula in Pelješac, pri daljših poteh pa tudi Lastovo. 

Elafitski otoki so dobra izbira za krajše plovbe in prve postanke po izplutju iz Dubrovnika. Lopud in Šipan ponujata zalive, zelenje, kamnite vasi in možnosti za sprehode ob morju. Zaradi kratkih razdalj so primerni tudi za posadke, ki si ne želijo vsak dan dolgih plovb. 

Mljet je primeren za tiste, ki želijo jadranje povezati z naravo. Otok je znan po jezerih, gozdovih in narodnem parku, zato je dobra izbira za postanek, pri katerem kopanje dopolnijo hoja, kolesarjenje ali krajši izleti po otoku. 

Korčula je eden najzanimivejših kulturnih postankov na jugu Dalmacije. Staro mestno jedro, ozke ulice in kamnita arhitektura so dober razlog za daljši večerni postanek. Pelješac pa je predvsem gastronomska destinacija, znana po ostrigah in školjkah iz Malostonskega zaliva, peljeških vinih, ribah, brodetu, rožati in oljčnem olju. 

Kvarner in Istra: krajše jadranje blizu Slovenije 

Za slovenske goste sta Kvarner in Istra praktična izbira predvsem zaradi bližine. Jadranje v tem delu Hrvaške je lahko enotedensko, lahko pa tudi krajši jesenski oddih ali podaljšan konec tedna. 

Med pogostimi postanki so Krk, Cres, Lošinj in Rab. Krk je ena najbolj dostopnih možnosti, Cres je zanimiv za ljubitelje narave in manjših krajev, Lošinj ponuja več zelenja, sprehajališč in urejene otoške ponudbe, Rab pa je prepoznaven po starem mestnem jedru in zalivih. 

Ta del Jadrana je dobra izbira za tiste, ki ne želijo dolgih plovb, ampak iščejo kombinacijo morja, otoških mest, narave in kulinarike. Med značilnimi jedmi so kvarnerski škampi, ribe, domače testenine, otoški siri, oljčno olje, creska jagnjetina in rabska torta. 

Pot naj se prilagodi vremenu 

Pri načrtovanju poti je dobro izbrati nekaj glavnih postankov, vendar urnika ne zastaviti preveč natančno. Na morju se odločitev lahko hitro spremeni zaradi vetra, valov, zasedenosti privezov ali zato, ker se določen kraj izkaže za boljšo izbiro, kot je bilo videti na zemljevidu. 

Pred odhodom je priporočljivo preveriti vremensko napoved, možnosti priveza, odpiralne čase marin in restavracij, pravila sidranja, posebej na območju nacionalnih in naravnih parkov, ter možnosti oskrbe na manjših otokih. 

Navtiki naj aktualne informacije o pravilih plovbe, prijavi bivanja na plovilu, turistični taksi in drugih obveznostih preverijo na uradnem portalu nautika.eVisitor.hr, kjer so zbrane ključne informacije za lastnike in uporabnike plovil. 

Manj izkušene posadke naj razmislijo o najemu skipperja, ki lahko pot sproti prilagaja razmeram na morju in poskrbi, da je jadranje bolj sproščeno tudi za tiste, ki se nanj odpravljajo prvič. 

VIR: HTS Slovenija