Fotoreportaža: Dela na SE Prapretno 2 in 3 ter baterijskem hranilniku so končana. Kako je videti elektrarna zdaj?

Nov baterijski hranilnik ima moč sedem megavatov in zmogljivost 14 megavatnih ur. Naprave so v fazi testnega obratovanja, uporabno dovoljenje pa v HSE pričakujejo v prvi polovici oktobra. Skupna moč elektrarn Prapretno 1, 2 in 3 znaša 9,8 megavata, s čimer je kompleks po podatkih HSE postal največja delujoča sončna elektrarna v Sloveniji.

»Sončna elektrarna obratuje brez težav, prejšnji teden pa smo preizkusili tudi zmogljivost baterijskega hranilnika. Postopoma vzpostavljamo polno funkcionalnost celotnega sistema,« je za Naš stik ob ogledu povedal Nenad Trkulja, vodja projekta v družbi HSE Invest.

Prvi preizkusi so po njegovih besedah potrdili tehnične lastnosti opreme. »Sončni del je izpolnil vsa pričakovanja, baterijski hranilnik pa jih je po tehničnih karakteristikah celo nekoliko presegel. Z opremo smo za zdaj zelo zadovoljni.«

Elektrika za približno 2.300 gospodinjstev

Na sončnih elektrarnah Prapretno 2 in 3 so namestili 11.200 modulov z močjo 600 vatov. Na prvi elektrarni je nameščenih še nekaj več kot 3.400 modulov. Vsi stojijo na fiksnih konstrukcijah, pritrjenih v tla. Prapretno 1, 2 in 3 naj bi skupaj proizvedli približno 9,8 gigavatne ure oziroma 9.800 megavatnih ur električne energije na leto. »Takšna proizvodnja bi ob povprečni porabi zadostovala za približno 2.300 slovenskih gospodinjstev,« je pojasnil Trkulja.

Naložba v sončni elektrarni Prapretno 2 in 3 ter baterijski hranilnik je vredna več kot 11 milijonov evrov, od tega je več kot štiri milijone evrov prispevala Evropska unija. Po navedbah HSE gre za prvi slovenski energetski projekt, sofinanciran iz Sklada za pravični prehod. Projekt je nastal v sodelovanju skupine HSE ter občin Hrastnik in Trbovlje.

Hranilnik povečuje vrednost proizvodnje

Baterijski hranilnik ima moč sedem megavatov in zmogljivost 14 megavatnih ur. Sestavljajo ga štirje kontejnerski sklopi, dva transformatorja in dva razsmernika. »Moč hranilnika lahko ves čas prilagajamo v razponu od nič do sedem megavatov. Praznjenje lahko kadarkoli prekinemo in začnemo polnjenje oziroma izberemo drug način obratovanja. To močno povečuje prilagodljivost celotne lokacije.«

Hranilnik bo omogočal časovni zamik med proizvodnjo in prodajo električne energije. »Ko sončna elektrarna proizvaja veliko elektrike, jo lahko shranimo in v omrežje oddamo pozneje, ko so potrebe ali cene višje. S tem smo precej izboljšali ekonomiko celotne lokacije.« Ker ga lahko polnijo tudi iz omrežja, njegova uporaba ne bo omejena na sončne dele dneva ali poletne mesece. »Baterijski hranilnik bomo predvidoma intenzivneje uporabljali tudi pozimi, ko je proizvodnja sončne elektrarne manjša.«

Prejšnji teden so že opravili preizkus pri polni moči. »Preverili smo polnjenje in praznjenje hranilnika. To je bil eden pomembnejših preizkusov, saj smo tako potrdili naročeno moč in zmogljivost.«

Upravljanje iz Maribora

Sončno elektrarno in hranilnik bodo daljinsko upravljali iz centra vodenja proizvodnje HSE v Mariboru. Prenos podatkov in upravljanje omogoča sistem SCADA. »Iz centra bomo lahko upravljali baterijski hranilnik in spreminjali moč sončne elektrarne. Če bi se pojavile težave v omrežju, lahko njeno moč takoj zmanjšamo. Objekt nam tako omogoča precejšnjo obratovalno prilagodljivost.«

Elektrarna med testnim obratovanjem že oddaja električno energijo v omrežje. »Ponoči se samodejno izključi, zjutraj pa se znova samodejno zažene. Od začetka prejšnjega tedna sistem normalno deluje,« je povedal Trkulja. Med konci tedna ga za zdaj izključujejo zaradi cenovnih razmer in odsotnosti osebja na lokaciji.

Novi elektrarni uporabljata priključno mesto na transformatorski postaji ČP1, ki so jo zgradili leta 2022. »Že takrat smo predvideli nadaljnjo širitev lokacije, zato večji dodatni posegi niso bili potrebni.« Priključna točka je v približno 3,4 kilometra oddaljeni RTP Hrastnik. Elektrarno z njo povezuje obstoječi 20-kilovoltni kabel. »Kabel smo že ob polaganju dimenzionirali za povečanje moči lokacije na skoraj deset megavatov.«

Uporabno dovoljenje oktobra

Investitor pripravlja dokumentacijo za tehnični pregled, ki ga želi opraviti do konca septembra. »Uporabno dovoljenje pričakujemo v prvi polovici oktobra. To je zadnji korak v upravnih postopkih, potrebnih za polno obratovanje naprave.«

HSE namerava ob elektrarni urediti tudi učno pešpot. Območje bo služilo kot demonstracijski in izobraževalni objekt za predstavitev fotovoltaike, obnovljivih virov energije in preobrazbe nekdanjega odlagališča. Zaradi varnosti vstop med naprave ne bo dovoljen, obiskovalcem pa bo na voljo pot okoli elektrarne.

Možnost za nadaljnjo širitev obstaja proti Termoelektrarni Trbovlje, vendar je tamkajšnje odlagališče še v fazi zapiranja. »Teoretično bi lahko priključili dodatne zmogljivosti, vendar za to lokacijo trenutno še ne moremo pridobiti gradbenega dovoljenja. Kljub temu preverjamo možnosti nadaljnjega razvoja območja,« je zaključil Trkulja.

VIR: https://www.nas-stik.si/