To je ključna ugotovitev Študije izvedljivosti hladilnih stolpov, ki jo je za GEN energijo pripravila mednarodna inženirska družba John Cockerill Hamon, njene zaključke pa so nedavno predstavili javnosti v Kulturnem domu Krško.

V študiji so primerjali štiri različne tehnologije hlajenja, in sicer klasični hladilni stolp na naravni vlek, hladilni stolp s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, hibridni stolp z zmanjšanim pojavom vidne meglice in sistem mehanskih hladilnih celic z induciranim vlekom. Pri ocenjevanju so strokovnjaki upoštevali tehnične, okoljske, prostorske in ekonomske kriterije.

Po izbranih kriterijih najugodnejša rešitev z enim stolpom

Glede na upoštevanje vseh navedenih kriterijev se je kot najprimernejša možnost izkazal hladilni stolp na naravni vlek. Za potrebe JEK2 bi namreč bil potreben en sam stolp, podoben tistemu za TEŠ 6, visok med 193 in 198 metri (hladilni stolp v Šoštanju je visok 164 metrov). 

Njegova ključna prednost je delovanje brez ventilatorjev, kar pomeni najmanjšo porabo električne energije, manj mehanske opreme, nižje stroške vzdrževanja in visoko zanesljivost obratovanja. Čeprav bi tako visok objekt pomembno zaznamoval podobo prostora in bi se iz njega ob določenih vremenskih razmerah videla bela meglica vodne pare, študija ugotavlja, da meglica ostaja visoko nad tlemi in ne bi imela vpliva na okolico. Poleg tega sistem zaradi odsotnosti ventilatorjev ne povzroča dodatnega mehanskega hrupa.

Namesto enega visokega, dva nižja ali cela vrsta manjših hladilnih celic

Kot možna alternativa se v študiji omenjata dva hladilna stolpa s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, visoka približno 80 metrov. Takšna rešitev sicer zmanjšuje višinski vpliv na krajino, vendar zahteva več prostora, porabi več električne energije in ustvarja dodaten hrup zaradi delovanja ventilatorjev.

Najdražja med obravnavanimi možnostmi se je izkazala hibridna rešitev, ki sicer zmanjšuje vidnost bele meglice, vendar zahteva največ energije in najobsežnejše vzdrževanje. 

V študiji so podrobno obravnavali tudi sistem mehanskih hladilnih celic, pri čemer pa bi jih, čeprav so posamezne celice visoke le okoli 21 metrov, za JEK2 potrebovali do 64. To pa pomeni daleč največjo zasedenost prostora, poleg tega pa tudi precej večji hrup ter višje stroške obratovanja.

Strokovnjaki zato zaključujejo, da hladilni stolp na naravni vlek predstavlja najbolj uravnoteženo rešitev z vidika stroškov, energetske učinkovitosti in dolgoročne obratovalne zanesljivosti. Rešitve z ventilatorji pa bi bile smiselne predvsem v primeru strožjih omejitev glede višine objektov ali posebnih prostorskih in okoljskih zahtev.

Zakaj sploh nujnost zgraditve hladilnega stolpa za JEK2?

Obstoječe nuklearka v Krškem za hlajenje kondenzatorja kot primarni vir uporablja vodo iz reke Save, pri čemer pa obstajajo določene okoljske omejitve, zaradi česar so morali letos poleti ob nizkem pretoku Save in njeni visoki naravni temperaturi zagnati vse razpoložljive hladilne sisteme in zmanjšati moč reaktorja.

Razmere so pokazale, da je razpoložljivi hladilni potencial Save na lokaciji Krško omejen, zato mora biti za JEK2 predviden hladilni sistem, ki bo omogočal zanesljivo obratovanje elektrarne brez dodatnega toplotnega obremenjevanja Save. Kot osnovna rešitev je ob tem predvidena postavitev hladilnega ali več hladilnih stolpov, s čimer bo zagotovljena neodvisnost obratovanja novega bloka od zunanjih dejavnikov.

V nadaljevanju bodo sledile še dodatne analize

Generalni direktor GEN energije mag. Andrej Vizjak je ob predstavitvi študije poudaril, da je JEK2 osrednji strateški projekt države, pri vodenju katerega je ključno transparentno sodelovanje z javnostjo. Predstavitev študije o hladilnem stolpu je tako označil kot del širšega procesa seznanjanja prebivalcev z dejstvi, podatki in ključnimi odločitvami, ki bodo vplivale na končno investicijsko odločitev.

V GEN energiji ob tem poudarjajo, da končne odločitve glede izvedbe hladilnega stolpa še niso sprejete. V naslednjih fazah razvoja projekta bodo tako z dodatnimi analizami, projektiranjem in preverjanjem vhodnih podatkov optimizirali hladilni sistem ter določili končne dimenzije hladilnih stolpov. Končna rešitev pa bo morala, poleg tehnične in ekonomske upravičenosti, izpolnjevati tudi zahteve okoljske in družbene sprejemljivosti. 

VIR: https://www.nas-stik.si/