DOBA Fakulteta je v torek, 15. septembra 2026, organizirala okroglo mizo »Ali permisivnost oblikuje novo generacijo zaposlenih? Vzgoja danes, delovna kultura jutri«.

Razprava je povezala poglede psihologije, raziskovanja, mladih in gospodarstva ter odprla vprašanje, kako vzgoja, izobraževanje in družbene okoliščine oblikujejo mlade, ki danes vstopajo na trg dela. Pokazala je, da je slika precej bolj kompleksna od stereotipa o »razvajeni« generaciji. Želja po avtonomiji, smislu in ravnovesju namreč ne pomeni nujno tudi manjše ambicioznosti, saj lahko mladi uspeh in kakovostno delovno življenje preprosto opredeljujejo drugače. 

Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBA Fakultete in moderatorka okrogle mize, je razpravo sklenila z mislijo, ki povzema njeno ključno sporočilo: »Čaka nas veliko izzivov, kar pa ne pomeni, da moramo zniževati pričakovanja, da pridemo do skupnega cilja.« 

Gen Z želi fleksibilnost, vendar tudi stabilnost 

Raziskave zadnjih let kažejo podobne vzorce pri generaciji Z. Mladi cenijo fleksibilnost, smisel dela, kakovostne odnose in ravnovesje, hkrati pa si želijo stabilnosti, razvoja in povratnih informacij. Ob vstopu v delovno okolje se lahko srečujejo tudi z izzivi, kot so nižja odpornost na frustracije in neskladje med pričakovanji ter realnostjo organizacij. 

Tudi vprašanje ambicije je bolj kompleksno, kot se zdi na prvi pogled. Po podatkih raziskave Deloitte Global Gen Z and Millennial Survey 2026 je vodenje kot glavni karierni cilj navedlo 6 % pripadnikov generacije Z in milenijcev, vendar bi si 76 % pripadnikov generacije Z nekoč želelo prevzeti višjo vodstveno vlogo. Za mlade uspeh zato ni nujno le napredovanje, temveč vključuje tudi razvoj, zanimivo delo, finančno varnost, ravnovesje in kakovostne odnose. Na njihova pričakovanja vpliva tudi svet, v katerem odraščajo: stanovanjska negotovost, višji življenjski stroški, negotov trg dela, izkušnja pandemije in bolj odprt odnos do duševnega zdravja. 

Dr. Adela Černigoj, visokošolska učiteljica na DOBA Fakulteti in raziskovalka na področju psihologije, je poudarila, da značilnosti mladih ni mogoče preprosto pripisati generaciji. »Če želimo jutri zaposlene, ki bodo hkrati odgovorni in avtonomni, jim danes ne smemo odvzeti niti avtonomije niti odgovornosti. Naša naloga je ustvariti dovolj varno okolje za učenje in razvoj, ne pa okolja brez zahtev, meja, povratnih informacij in neuspeha.« 

Vzgoja vpliva na odgovornost, ne določa pa prihodnosti 

Povezave med vzgojo in kasnejšim odnosom do dela ne moremo poenostaviti v trditev, da permisivna vzgoja ustvarja manj odgovorne zaposlene. Raziskave kažejo predvsem na posredne povezave z razvojem samoregulacije, vztrajnosti, odpornosti in občutka lastne učinkovitosti. 

Dr. Leonida Zalokar, bivša direktorica Strokovnega centra Planina pri Postojni, je izpostavila, da pri permisivni vzgoji ne gre za pomanjkanje ljubezni, temveč predvsem za pomanjkanje meja. Opozorila je tudi na pojav »staršev kosilnic«, ki otrokom odstranjujejo ovire in frustracije, ter poudarila pomen vzgoje, ki združuje odnos in ljubezen z jasnimi mejami in pričakovanji. 

Od mladih ne potrebujejo manj zahtev, temveč več jasnosti 

Mladi pričakujejo več fleksibilnosti, smisla, odprte komunikacije in možnosti razvoja, vendar fleksibilnost ne pomeni manjše odgovornosti. Pri prehodu v delo so zato pomembne praktične izkušnje, mentorstvo, jasna pričakovanja in odprta komunikacija tudi o napakah. 

Lana Helena Grujič, predstavnica mlajše generacije, ki prihaja iz podjetja SAVA INFOND, je izpostavila pomen praktičnih izkušenj že v času študija in »vpogleda v dejansko delo«. Poudarila je, da »sta pri prvih delovnih izkušnjah pomembna predvsem mentorstvo in odprta komunikacija tudi o napakah in izzivih.« 

Anisa Faganelj, vodja HR v podjetju Income Leone in kadrovska managerka leta 2021, je opozorila, da se razprava o mladih prepogosto začne z vprašanjem, »kakšni so ti mladi«. »Generacija Z je drugačna, ampak drugačna po »naših« merilih. Menim pa, da je fenomenalna generacija,« je poudarila. Po njenem mnenju morajo organizacije iskati načine sobivanja različnih generacij, mladim pa pomagati razumeti, zakaj določeno delo opravljajo in kaj se od njih pričakuje. 

Pomembno vlogo ima pri tem tudi izobraževanje. Sogovornice so izpostavile več praktičnega dela in konkretnih projektnih nalog, razvoj kritičnega razmišljanja ter premišljeno uporabo umetne inteligence. 

Razprava je tako pokazala, da vprašanja generacije Z ni mogoče reševati niti zgolj s prilagajanjem mladim niti z zahtevo, naj se prilagodijo prejšnjim generacijam. Ključ ostaja ravnotežje med avtonomijo in odgovornostjo, podporo in jasnimi pričakovanji. 

::::::::: 

O DOBA FAKULTETI 

DOBA Fakulteta je pred več kot dvema desetletjema nastala iz jasne ideje: uspešne organizacije gradijo sposobni, odgovorni in razvojno usmerjeni vodje. Iz poslovne šole se je skozi leta razvila v sodobno evropsko fakulteto, ki izvaja najsodobnejši online študij in je usmerjena v prihodnost menedžmenta, razvoja ljudi in digitalne preobrazbe. Je edina fakulteta v jugovzhodni Evropi z dvema mednarodnima akreditacijama za področje kakovosti on-line izobraževanja. Izdaja znanstveno e-revijo Journal of Innovative Business and Management, ki je indeksirana v bazah RePEc in DOAJ. 

Leta 2026 je DOBA Fakulteta izvedla prvo regionalno raziskavo zrelosti uporabe umetne inteligence v podjetjih, DOBA AI Maturity Index (DAIMI), ki je zajela 503 podjetja v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. 

DOBA je prejemnica številnih priznanj za inovacije na področju digitalizacije izobraževanja. Leta 2020 je ustanoviteljica Jasna Dominko Baloh prejela nagrado GZS za izjemne podjetniške in gospodarske dosežke. 

VIR: DOBA Fakulteta