Domači in tuji strokovnjaki so na mednarodnem forumu Regenerative Tourism in Action predstavili pristope, s katerimi lahko turizem preseže zgolj zmanjševanje negativnih vplivov ter aktivneje prispeva k okoljski, družbeni in gospodarski vitalnosti krajev. Na forumu je sodelovala tudi Marina Ferfolja iz Slovenske turistične organizacije (STO), ki je predstavila slovenski premik od trajnostnih ukrepov k spremljanju vplivov in regenerativnim pristopom ter izpostavila primere dobrih praks iz Slovenije.

V Ljubljani je 14. septembra potekal mednarodni forum Regenerative Tourism in Action: Places, Communities and Tourism – From Concept to Practice, ki ga je Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU organiziral v okviru projekta Interreg Euro-MED Regenera4MED. Dogodek je povezal domače in tuje strokovnjake s področja turizma, regionalnega razvoja, raziskovanja, kmetijstva, kulture in oblikovanja ter odprl razpravo o tem, kako lahko turizem postane dejavnik dolgoročne vitalnosti krajev in lokalnih skupnosti.

Osrednje strokovno predavanje je pripravila dr. Irena Ateljević, ustanoviteljica Terra Meera in Regenerate Europe ter mednarodno priznana strokovnjakinja za trajnostni in regenerativni razvoj. V predavanju je izpostavila potrebo po razumevanju kraja kot živega sistema ter opozorila, da regenerativni turizem presega vprašanje zmanjševanja negativnih vplivov in v ospredje postavlja odnose, skupnost, skrb za prostor in ustvarjanje pogojev, v katerih lahko aktivneje prispeva k vitalnosti krajev.

V nadaljevanju so bili predstavljeni konkretni primeri iz prakse. V okviru projekta Regenera4MED sta bila predstavljena pilotna pristopa iz Hvara in Katalonije, usmerjena v razvoj regenerativnih modelov turizma ter novih doživetij, ki podpirajo regeneracijo kraja. Dr. Miha Curk z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Združenja za celostno regenerativno kmetijstvo Slovenije je predstavil regenerativno kmetijstvo kot konkreten primer ustvarjanja pogojev za obnovo ekosistemov in skupnosti. Lučka Berlot iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje je predstavila vlogo Living Labov pri povezovanju deležnikov ter soustvarjanju rešitev. Aljaž Rudolf iz Trajne in Kraterja pa je skozi primer Cooltours izpostavil pomen hiperlokalnega pristopa, lokalnega znanja, zgodb in povezovanja skupnosti.

Marina Ferfolja iz STO je v prispevku From Sustainable Tourism to Thriving Places predstavila slovenski premik od trajnostnih ukrepov k spremljanju vplivov in sprejemanju drugačnih razvojnih odločitev. Poudarila je, da je STO z Zeleno shemo slovenskega turizma že vzpostavila pomembne temelje za takšen razvoj, Nacionalno informacijsko središče za turizem (NiST) pa jih nadgrajuje z bolj celovito podatkovno podporo. Ob tem je izpostavila več slovenskih praks, ki že kažejo elemente in potencial za razvoj regenerativnih pristopov v turizmu: Bohinj in širše območje Julijskih Alp z razvojem lokalnih dobavnih verig in tesnejšim povezovanjem turizma z lokalnim gospodarstvom, Solčavsko in Logarsko dolino z dolgoletno skrbjo za ohranjanje ruralne krajine ter Škofjo Loko, kjer turizem prispeva k ohranjanju lokalne kulturne dediščine, med drugim Škofjeloškega pasijona. Regenerativna logika se kaže tudi na ravni posameznih ponudnikov – od kmetije Gramona na slovenski obali do hotela Nindri Indri na drugem koncu Slovenije. Ti primeri kažejo, da regenerativni pristop ni nov program ali oznaka, temveč predvsem drugačen pogled na vprašanje, kakšno vrednost turizem ustvarja za kraj in ljudi, ki v njem živijo. Podatki so v tem kontekstu ključni za razumevanje vplivov in pritiskov, preko dialoga moramo oblikovati skupno razumevanje izzivov, sedaj pa potrebujemo pogumne odločitve za nadaljnji razvoj. Vloga turizma pri tem ni, da sam določa prihodnost kraja, temveč da postane odgovoren partner pri njenem soustvarjanju.

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo na temo »How can tourism become a catalyst for place regeneration?«, ki je razpravo razširila na vprašanja dolgoročne odgovornosti za razvoj krajev. Sodelujoči so razpravljali o razumevanju kraja in ustvarjanju pogojev za regeneracijo, o tem, kdo nosi odgovornost za njegovo dolgoročno vitalnost in kdo ima pristojnost za postavljanje razvojnih meja, ter o pomenu preseganja sektorskih meja. Ena osrednjih ugotovitev razprave je bila, da regenerativnega razvoja ni mogoče graditi zgolj znotraj turizma: zahteva sodelovanje lokalnih skupnosti, turističnega gospodarstva, destinacijskih organizacij, javnih institucij ter področij, kot so prostorsko načrtovanje, mobilnost, kmetijstvo, kultura in varovanje narave.

VIR: https://www.slovenia.info