Brdo pri Kranju, 17. september 2026 - Na Brdu pri Kranju je potekala Inovacija energetike '26, ki je tudi letos povezal ambiciozne domače in mednarodne strokovnjake. Od umetne inteligence in baterijskih hranilnikov do elektrifikacije težkega prometa - na Brdu pri Kranju so predstavili konkretne rešitve in odprli vprašanje, kako biti bolj ambiciozen, se primerjati z najboljšimi praksami in slovensko znanje uspešneje uveljaviti na svetovnih trgih.
Letošnji dogodek je pokazal, da prihodnost energetike ne bo odvisna od ene same tehnologije, temveč od sposobnosti povezovanja različnih rešitev v delujoč sistem. V ospredju so bili prožnost, aktivni odjem, AI, digitalizacija, elektrifikacija težkega prometa, energetske skupnosti, podatkovni centri in baterijski hranilniki.
Osrednje sporočilo dogodka je bilo jasno: podjetja energetskih sprememb ne morejo več zgolj spremljati. Vse pomembnejše postaja, kdo jih bo znal pravočasno razumeti, povezati s poslovnimi odločitvami in uporabiti v praksi.
Težki promet: e-mobilnost postaja infrastrukturno vprašanje
Ena premiernnih tem letošnjega dogodka je bila elektrifikacija težkega prometa. Razprava je pokazala, da e-mobilnost ni več samo vprašanje vozil, temveč vse bolj vprašanje omrežja, priključnih moči, polnilnih hubov, logistike, investicij in poslovnih modelov.
Na omizju "E-mobilnost, težki promet in elektrifikacija industrije: smo pripravljeni na spremembe, ki prihajajo hitreje, kot si mislimo?", ki ga je moderiral Matej Pasarič iz ELES-a, so sodelovali dr. Fernando Liesa, ALICE, Mattheo van der Molen, dr. Janez Humar, ELES, in Robert Sever, GZS - Združenje za promet.
Govorci so izpostavili, da elektrifikacija težkega prometa zahteva sodelovanje logistike, energetike, sistemskih operaterjev, lokalnih skupnosti, investitorjev in regulatorjev. Ključno vprašanje prihodnjih let ne bo le, koliko električnih vozil bo na cestah, temveč ali bo infrastruktura nanje pripravljena pravočasno.
AI v energetiki: od podatkov do odločitev
Drugi pomemben poudarek dogodka je bila umetna inteligenca. Ta v energetiki ni več oddaljena tema prihodnosti, temveč že danes vpliva na trgovanje z energenti, energetsko upravljanje, napovedovanje proizvodnje, dokumentne procese in upravljanje kompleksnih sistemov.
Jan Bohinec iz GEN-I Jan Bohinec, direktor trgovanja v GEN-I, je predstavil umetno inteligenco kot strateški pospeševalnik prihodnosti trgovanja z energenti. V vse bolj kompleksnem in podatkovno intenzivnem energetskem okolju konkurenčne prednosti ne bo zagotavljal zgolj dostop do tehnologije, temveč predvsem sposobnost podjetij, da kakovostne lastne podatke, strokovno znanje in umetno inteligenco povežejo v hitrejše in učinkovitejše poslovno odločanje.
O vlogi digitalizacije in AI ter kako drastično spreminja energetske pčoslovne modele ter hitrost rešitev, so naslovili tudi na omizju "Digitalizacija, AI in prožnost: kako bomo upravljali elektroenergetski sistem prihodnosti?", ki ga je moderiral mag. Gorazd Ažman. Sodelovali so Aleš Glavina, Iskraemeco, Urška Kalan, Borzen, mag. Samo Ceferin, Kolektor Sisteh. Razprava je poudarila, da prihodnji energetski sistem ne bo potreboval le več tehnologije, temveč predvsem boljše povezovanje podatkov, naprav, uporabnikov, omrežij in tržnih mehanizmov. Predvsem pa že bistveno spreminja način dela.
Podjetja postajajo aktivni upravljalec energije
Pomemben poudarek dogodka je bila tudi nova vloga podjetij v energetskem sistemu. Vito Panič iz GEN-I je izpostavil, da podjetja niso več zgolj kupci električne energije ali plina, temveč vse pogosteje aktivno upravljajo porabo, lastno proizvodnjo, hranilnike, pogodbe PPA, prožnost in tveganja. S povezovanjem teh rešitev lahko znižujejo stroške energije, bolje obvladujejo tveganja in ustvarjajo nove prihodke iz prožnosti. Energetsko upravljanje tako postaja del poslovne strategije. Kako uporabnikom omogočiti celovit pregled in aktivno upravljanje energije na enem mestu, je z rešitvijo Moj GEN-I v okviru izbora za Najboljšo inovacijo 2026 predstavila Nermina Bajrić iz GEN-I.
Prožnost postaja ključna zmogljivost elektroenergetskih omrežij in in aktivnejšo vlogo odjemalcev.
Klemen Belec iz Iskraemeca je poudaril, da omrežja niso preobremenjena ves čas, temveč pogosto le ob določenih urah in na posameznih lokacijah. Pametno upravljanje prožnosti lahko zato omogoči hitrejše priključevanje novih uporabnikov, zmanjša omejitve in odloži drage naložbe v omrežje. Da to že deluje v praksi, sta na primeru pilotnega projekta v Vodicah predstavila Tomaž Dostal iz Iskraemeca in dr. Anamarija Borštnik Bračić iz GP sistemov, kjer s pametnim upravljanjem lokalne prožnosti razvijajo možnosti za priključevanje novih porabnikov in sončnih elektrarn kljub omejitvam obstoječega omrežja.
Energetske skupnosti: velik neizkoriščen potencial Slovenije
Medtem ko ima Avstrija že več kot 7.000 energetskih skupnosti, Slovenija tega potenciala še zdaleč ni izkoristila. Kot je poudaril Žiga Pižorn iz Petrola, je priložnost v povezovanju občin, podjetij in industrije. Ključ do prihrankov pa ni zgolj večja proizvodnja, temveč predvsem pametno usklajevanje proizvodnje in porabe energije
Najboljša inovacija 2026: konkretne rešitve iz prakse
Poseben del dogodka je bil namenjen finalistom izbora Najboljša inovacija 2026. Predstavljenih je bilo devet rešitev, ki kažejo, kako se energetika že premika iz razprav v izvedbo.
Priznanje Najboljša inovacija 2026 je prejel dr. Peter Ahčin iz podjetja OASIX za inovativni primer "Termični UPS za podatkovne centre umetne inteligence".
Slovenija 2030+: od domačih rešitev do mednarodnega preboja
Zaključno strateško omizje "Slovenija v energetiki 2030+: kje lahko zmagamo?" je razpravo usmerilo od posameznih tehnologij k širšemu vprašanju: kako lahko Slovenija svoje znanje, inovacije in podjetniške kompetence uspešneje pretvori v mednarodno konkurenčne rešitve? Igor Koprivnikar iz GEN-I je poudaril pomen podjetniške kulture in ustvarjanja dodane vrednosti na mednarodnih trgih. Izkušnja GEN-I po njegovih besedah kaže, kako lahko podjetje iz Slovenije z načrtnim razvojem strokovnih kompetenc in mednarodno usmerjenostjo zgradi konkurenčen položaj na evropskih in globalnih energetskih trgih. Posebej je izpostavil priložnost za nadaljnje povezovanje intelektualnega kapitala in umetne inteligence. Takšen pristop lahko slovenskim podjetjem omogoči razvoj novih konkurenčnih prednosti tudi zunaj domačega trga. Peter Ahčin je podelil izkušnjo ambicioznega okolja v tujini in prakso sistematičnega povezovanja mladih talentov z izkušenimi podjetniki ter raziskovalci. Tatjana Vogrinec Burgar pa je poudarila pomen sodelovanja, povezovanja slovenskega znanja doma in v tujini ter ambicioznega razvoja omrežij tudi z uvajanjem novih tehnologij, ki bodo omogočala vsakemu uporabniku zanesljivo oskrbo in nove sotritve, ki jih bo potreboval. Vlasta Krmelj je odprlapriložnosti mednarodnega preboja tudi na druge kontintne, kot je Afrika ter ugled, ki ga Slovenija lahko ima tudi globalno in ga bi lahko izkoirtila v večji meri z večjo ambicioznostjo deležnikov energetike in industrije v Sloveniji.
Razprava je tako odprla širše vprašanje: kako lahko Slovenija preseže okvir domačega trga in svoje znanje ter inovacije v večji meri pretvori v rešitve z mednarodno dodano vrednostjo?
Inovacija energetike '26 je znova pokazala, da energetski prehod ni več samo tema energetskih podjetij. Vključuje industrijo, promet, občine, podatkovne centre, digitalne ponudnike, sistemske operaterje, raziskovalne institucije in uporabnike.
Prihodnost energetike zato ne bo odvisna le od novih tehnologij, temveč od tega, kako dobro jih bomo znali povezati v delujoč, varen, prožen in poslovno smiseln sistem.
"V Sloveniji imamo znanje, inovativna podjetja in rešitve, ki lahko ustvarjajo vrednost tudi zunaj naših meja. Želimo si, da bi si zastavljali ambicioznejše cilje, se bolj povezovali in razmišljali širše od domačega trga. Prav zato z Inovacijo energetike povezujemo energetiko, industrijo, tehnologijo in podjetništvo - da dobre ideje prerastejo v konkretne projekte in mednarodne poslovne priložnosti," poudarja Mojca Černelč, direktorica Prosperie.
VIR: https://o-sta.si/
Editor
Avtor pri si24.newsNajbolj brano
Mikroreaktor Westinghouse eVinci™ dosege...
V NEK začasno zmanjšali moč reaktorja
V TE-TOL so začeli priprave na ogrevalno...
V Ivančni Gorici znova dokazali, da smo...
Trgatev potomk najstarejše trte povezala...
Inovacija energetike '26: Slovenija potr...
Varuh konkurence odobril prevzem Woopa
Svetnik Državnega sveta Bojan Kekec na s...
Predsednik DS Marko Lotrič na otvoritvi...