Zaupanje v znanost se gradi z izobraževanjem in z dostopnostjo. Ljudi nas je strah neznanega, torej tudi stvari, ki jih ne razumemo. Zato je pomembno, da so znanstveniki pripravljeni razložiti, kaj počnejo in zakaj. Učenje in razumevanje novega za večino ljudi predstavlja napor, ki ga niso pripravljeni vložiti, razen če jih tematika zelo pritegne. Zato so znanstveniki postavljeni še pred dodaten izziv, kako javnosti predstaviti zgodbe tako, da pritegnejo njihovo pozornost.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo je komuniciranje znanosti s širšo javnostjo del poslanstva, ki ga inštitut opravlja. Obveščenost javnosti in zaupanje javnosti v znanost sta namreč ključna, da se odločitve v družbi lahko sprejemajo na podlagi preverjenih dejstev, ne pa na podlagi mnenj in interesov skupin posameznikov. V medijih se vsak dan pojavi več trditev, kot jih je mogoče preveriti. Znanstvena pismenost pa je tisto orodje, s katerim se posameznik lahko znajde med nasprotujočimi si trditvami.

Posebna skrb je namenjana otrokom. Odnos do znanja se oblikuje veliko prej, kot se človek odloča o poklicu, in kdor v osnovni šoli ni imel priložnosti, da bi kaj preveril sam, bo znanost pozneje najverjetneje dojemal kot nekaj oddaljenega. Zato mlade nagovarjajo z zanimivimi aktivnostmi.

Največji dogodek, na katerem otroci lahko pridejo v stik z znanostjo, je Dan očarljivih rastlin v Biološkem središču, ki ga Nacionalni inštitut za biologijo organizira skupaj s Slovenskim društvom za biologijo rastlin, Biotehniško fakulteto, Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in številnimi drugimi partnerji. Dogodek izhaja iz mednarodne pobude Fascination of Plants Day Evropske organizacije za raziskave rastlin (EPSO). Vsako leto se ga udeleži približno 1400 osnovnošolcev z vseh koncev države. Otroci mikroskopirajo, opazujejo, povezujejo, izdelujejo, izvajajo preproste poskuse in sprašujejo raziskovalce. Ob tem se mimogrede pokaže še nekaj: rastline niso tema le za ljubitelje narave, ampak vprašanje zraka, ki ga dihamo, hrane na krožniku, oblek, gradbenega materiala, zdravil, podnebja in tega, kaj bo od pestrosti ostalo našim vnukom.

Največji dogodek, ki ga na Nacionalnem inštitutu za biologijo namenjajo dijakom, študentom, odraslim in starejšim, pa vsako leto poteka zadnji petek v septembru ob Evropski noči raziskovalcev. Preko 650 dijakov bo letos lahko stopilo v raziskovalne laboratorije, kamor običajno nimajo vstopa, podali se bodo na lov na skriti gen, fotolov na glive, sami eksperimentirali in si ogledali film. Študentom in mladim raziskovalcem sta namenjeni okrogla miza in hitri sestanki o mobilnosti tekom raziskovalnih karier. Tudi odrasli bodo lahko stopili v raziskovalne laboratorije. Ogledali si bodo fotografsko razstavo o glivah Plesniva preobrazba hrane. Izvedeli bodo vse, kar jih zanima o cianobakterijah v slovenskih jezerih in o glivah, ki se naseljujejo na sončnih panelih. Predavanjema o super krompirju in o zaznavanju stresa pri rastlinah pa bo sledilo še predavanje Ko znanstvenik ostane sam v divjini, v katerem bo zmagovalec resničnostnega TV šova Alone povedal zgodbo o preživetju v naravi. Ob Evropski noči raziskovalcev pa na Nacionalnem inštitutu za biologijo ne bodo pozabili niti na otroke in družine. Zanje bo v soboto na sporedu znanstvena predstava.

Letos bo v Sloveniji Evropska noč raziskovalcev v znamenju ritmov življenja, obiskovalcem vseh starosti pa bo na voljo več kot sto dogodkov od Ljubljane, Celja in Novega mesta do Pirana, Trente, Vitanja, Podsrede in Lovrenca na Pohorju v organizaciji Nacionalnega inštituta za biologijo in devetih soorganizatorjev. Program pripravljajo tako še v Živalskem vrtu, Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Mestnem muzeju Ljubljana, Tehnoparku Celje, Regijskem študijskem središču, Znanstveno raziskovalnem središču Rudolfovo, Krajinskem parku Pohorje, Kozjanskem parku in po osnovnih šolah po Sloveniji v organizaciji Vesele šole v okviru projekta Ritmi življenja, ki je prejel financiranje iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev Marie Skodowska-Curie št. 101305421.

Naslov ni naključen. Ritmi nas spremljajo vsepovsod. Kroženje Zemlje in Lune narekuje dan in noč ter letne čase, ti pa ritme ekosistemov: spomladi gozdovi ozelenijo in rastline zacvetijo, jeseni odvržejo liste in preidejo v mirovanje, ptice selivke odletijo na prezimovališča, nekatere živali prespijo zimo. Ritmičen je tudi življenjski krog: iz semena zraste rastlina z novimi semeni, iz mladičev odrasle živali z novimi potomci, človek gre skozi otroštvo, odraslost in starost, svoja obdobja pa ima tudi poklicna pot.

Ritme poleg dneva in noči uravnavajo tudi notranje biološke ure. Mnoge rastline ponoči zaprejo cvetove in listne reže in fotosintezo opravljajo le podnevi, živali so dejavne podnevi ali ponoči, pri človeku se izmenjujeta budnost in spanje, dihanje pa vdih in izdih.

Ritme včasih opazimo šele takrat, ko se porušijo. Tudi bolezni imajo lahko svoje značilne ritme.

Svoje življenjske cikle imajo celo predmeti, od izdelave, prodaje, uporabe, hrambe in zavrženja, arheologi pa nekaterim predmetom lahko podarijo nov življenjski cikel. V prihodnosti pa nas čaka vse več ritmov, ki bodo povezani z roboti. 

VIR: https://krog.sta.si/