Narodni dom v Novem mestu, ki je najstarejši narodni dom v Sloveniji in kulturni spomenik državnega pomena, je prenovljen. Slovesno ga bodo odprli v torek, 29. septembra.

Mojca Žnidaršič

23. 9. 2026, 15.5016:32

Narodni dom v Novem mestu, ki je najstarejši narodni dom v Sloveniji in kulturni spomenik državnega pomena, je prenovljen. Slovesno ga bodo odprli v torek, 29. septembra.

M. Ž.

Po uspešno zaključeni prenovi stavbe, ki ji je grozil dokončni propad, bo, kot so izpostavili na Mestni občini Novo mesto, znova zaživel kot pomembno središče kulturnega, družbenega in javnega življenja. Narodni dom je namreč skozi zgodovino povezoval ljudi, krepil slovensko samozavest ter predstavljal prostor kulture, ustvarjalnosti in dialoga.

Na novinarski konferenci so sodelovali (z leve): projektantka prenove Petra Ostanek, Franci Starbek iz novomeške občine, župan Gregor Macedoni, Aleš Makovac, direktor Zavoda Novo mesto, in Tomaž Golob iz novomeške območne enote Zvoda za varstvo kultrne dediščine.

Na današnji novinarski konferenci, ki je bila v prenovljeni veliki dvorani Narodnega doma, je novomeški župan Gregor Macedoni poudaril, da ima ta zgodovinska stavba velik simbolni pomen tako za Novo mesto kot za Slovenijo, saj govori o težnji po narodni in seveda tudi mestni pripadnosti. »Verjamem, da jo bomo uspeli tudi vrniti ljudem, da se bodo ljudje tukaj prepoznali in da bo dejavnost v njej prihajala od ljudi in za ljudi.«

Po njegovih besedah so želeli dom prenoviti čim bolj avtentično, saj je bil že v 19. stoletju zasnovan koz večnamenska zgradba, kar se odraža tudi pri prenovi. 

 Kot je dejal, so bila gradbena dela vredna okoli 3,5 milijona evrov, skupna vrednost celotnega projekta pa je dosegla štiri milijone. Pri tem so 2.850.000 evrov dobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Glavne značilnosti prenove je povzela njena projektantka Petra Ostanek. Na zunanjosti stavbe je izpostavila glavno in stransko južno fasado, ki so ju povrnili v izvirno dvobarvno svetlo podobo ter ji tako vrnili, kot je dejala, »svežino in lahkotnost«. Narodni dom je z umestitvijo opornih zidov dobil tudi zunanji prostor in notranje dvorišče ter nov varnejši vhod, z vgradnjo dvigala pa je postal dostopen tudi gibalno oviranim osebam.

Večje izzive, s katerimi so se srečevali pri prenovi, je predstavil Franci Starbek, vodja urada za infrastrukturo na mestni občini. Med drugim je povedal, da je bil objekt v celoti statično saniran, stene in stropi pa celovito prenovljeni.

Na zgodovino Narodnega doma, ki so ga gradili med letoma 1873 in 1885, in njegov pomen za mesto in širšo okolico se je ozrl Tomaž Golob iz novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Z njim so dobili čitalnico in prostore za številne kulturne in druge dogodke, od leta 1907 pa tudi knjižnico. Med prvo svetovno vojno je bila v njem začasna vojaška bolnišnica, zaradi česar je Narodni dom dobil tudi elektriko. Po vojni ga je znova prevzela narodna čitalnica, leta 1925 pa ga predala Sokolskemu društvu, ki so ga preimenovali v Sokolski dom, je med drugim navedel. Njihov član je bil tudi eden najbolj znanih slovenski olimpionikov Leon Štukelj, kateremu bo v narodnem domu posvečena tudi stalna razstava. Menil je, da bo prenovljen objekt pritegnil veliko število ljudi in pripomogel k oživitvi mestnega jedra.

Kot že zapisano, bo prenovljeni dom imel enako poslanstvo kot nekoč – namenjen bo kulturni in družabni dejavnosti. Zato je Aleš Makovac, direktor Zavoda Novo mesto, zadovoljen, da mesto pridobiva lep meščanski prostor, ki ga je potrebovalo ter bo organizacijsko in tudi finančno bolj dostopen društvom, producentom in posameznikom za izvajanje njihovih programov. Zato je pozval, naj se obrnejo na Zavod, da najdejo skupni dogovor za uporabo prostorov.

Začasno bo v prenovljenem Narodnem domu svoje prostore dobila tudi nova javna Univerza v Novem mestu.

Prenovljeni Narodni dom si bodo lahko občani ogledali 16. in 17. oktobra na dnevih odprtih vrat.

VIR: https://svet24.si/