Več kot 140 let po začetku gradnje barcelonska bazilika dosega zgodovinske mejnike. Pri dokončanju osrednjih stolpov je pomagalo tudi posebno lepilo, ki povezuje kamen in jeklo.

Tina Lucu

28. 9. 2026, 12.35

Več kot 140 let po začetku gradnje barcelonska bazilika dosega zgodovinske mejnike. Pri dokončanju osrednjih stolpov je pomagalo tudi posebno lepilo, ki povezuje kamen in jeklo.

»Mojemu naročniku se ne mudi,« je rad govoril Antoni Gaudí. S tem je mislil na Boga, ki mu je posvetil svojo največjo arhitekturno stvaritev, barcelonsko Sagrado Familio.

24 ton posebnega lepila

Toda gradnja, ki so jo desetletja spremljale zamude, nesreče in nazadnje še pandemija, je s sodobno tehnologijo dobila nov zagon. Za mogočnimi kamnitimi oblikami se namreč skriva tudi manj pričakovan material: konstrukcijsko lepilo.

Kot poroča Euronews, so pri gradnji osrednjih stolpov uporabili 24 ton posebnega lepila, ki skupaj z modularnim načinom sestavljanja omogoča bistveno hitrejše delo.

Letošnji mejnik ima posebno simboliko. Ob stoti obletnici Gaudíjeve smrti je stolp Jezusa Kristusa baziliko ponesel do višine 172,5 metra. S tem je presegla cerkev v nemškem Ulmu in postala najvišja cerkev na svetu.

Ogromna sestavljanka iz kamna in jekla

Eden najzahtevnejših delov projekta je bila gradnja šestih osrednjih stolpov. Njihove zapletene geometrijske konstrukcije morajo prenašati velike obremenitve, močan veter in potresne sile. Najvišjega, posvečenega Jezusu Kristusu, krona kar 17 metrov visok križ.

Da bi gradnjo pospešili, so jo zasnovali kot velikansko sestavljanko. Namesto da bi visoko nad tlemi polagali vsak kamen posebej, so stolpe razdelili na 826 modularnih panelov, ki vključujejo več kot 2100 kamnitih kosov. Te vnaprej sestavijo v kamnolomu.

Ključno je, da kamen in jeklo delujeta kot povezana konstrukcijska celota. Pri tem uporabljajo dvokomponentno epoksidno lepilo Loctite EA 9497 nemškega proizvajalca Henkel, ki ga izdelujejo v tovarni v kraju Montornès del Vallès.

Za posamezen panel porabijo približno 30 kilogramov epoksidne smole. Nato sledi 24-urno utrjevanje pri nadzorovani temperaturi. Lepilo zapolni mikroskopske vrzeli med materialoma in ustvari trajno vez.

Končane panele pripeljejo do bazilike, jih z dvigali dvignejo na predvideno mesto in z milimetrsko natančnostjo sestavljajo nadstropje za nadstropjem.

Osem let namesto pol stoletja

Po poročanju Euronewsa je takšen pristop omogočil do desetkrat hitrejše napredovanje kot tradicionalne metode.

Vodja projekta Begoña Cantera pojasnjuje, da bi delo, opravljeno v komaj osmih letih, s klasičnimi gradbenimi postopki trajalo od 50 do 60 let. Sodobna tehnologija je tako pomembno prispevala k dokončanju osrednjih stolpov ob stoletnici arhitektove smrti.

Lepilo pa mora prestati precej več kot zgolj težo kamna. Bazilika stoji le 2,5 kilometra od Sredozemskega morja, zato je izpostavljena slanemu zraku, ki pospešuje korozijo jekla. Relativna vlažnost se giblje med 65 in 75 odstotki, temperature pa od približno pet stopinj Celzija pozimi do več kot 30 poleti.

Materiali se zato nenehno raztezajo in krčijo, konstrukcija pa je izpostavljena tudi mestnim vibracijam. Uporabljena smola mora dopuščati drobne premike med kamnom in jeklom, ne da bi pri tem razpokala.

Sveto pismo, zapisano v kamen

• Sagrada Familia ni le izjemen gradbeni projekt. Gaudí, globoko veren katoličan, jo je zasnoval kot nekakšno Sveto pismo v kamnu, v katerem imajo oblike, svetloba in posamezne podobe simbolni pomen.
• Dvanajst stolpov je posvečenih apostolom, pročelja pa pripovedujejo o različnih obdobjih Jezusovega življenja, od rojstva do trpljenja.
• Na pročelju Kristusovega trpljenja je mogoče najti tudi poklon arhitektu: ena od upodobljenih figur nosi njegove obrazne poteze. Višje je podoba križanega Kristusa, ki odstopa od običajnih upodobitev. Njegovo golo telo dopolnjuje glava v geometrijski obliki odprte knjige.
• Notranjost spominja na gozd. Stebri se razvejajo nad obiskovalci, skozi vitraje pa vanjo prodira barvna svetloba. V baziliki je tudi podoba svetega Jurija pod belo, zavito strukturo, ki spominja na telo zmaja iz legende.

Nov razgled nad Barcelono

Osrednji stolp Jezusa Kristusa je 10. junija 2026 blagoslovil papež Leon XIV. V njegovi notranjosti je stekleno jagnje italijanskega umetnika Andree Mastrovita, skozi katero v prostor prodira sredozemska svetloba. Stolp naj bi za obiskovalce odprli leta 2027, ko bo dostopna tudi razgledna ploščad visoko nad mestom.

Gaudí je višino bazilike zasnoval z mislijo na bližnji hrib Montjuïc. Verjel je namreč, da človekovo delo ne bi smelo presegati dela narave.

Svojega največjega dela ni dočakal

Arhitekt je projektu namenil 43 let življenja, zadnjih 12 pa se mu je posvečal izključno. Zavračal je druga naročila in iskal zasebna sredstva za gradnjo, ki so jo financirali z donacijami vernikov. Zavedal se je, da bazilike ne bo dokončal sam. Naslednikom je zato zapustil modele in navodila, prepričan, da bodo delo nadaljevale prihodnje generacije.

Leta 1926 ga je pri 73 letih v Barceloni zbil tramvaj. Zaradi poškodb je nekaj dni pozneje umrl. Danes počiva v kripti bazilike, ki ji je posvetil zadnja desetletja življenja. Dokončanje osrednjih stolpov še ne pomeni konca vseh del na Sagradi Familii. Je pa velik korak pri uresničevanju vizije, v kateri se danes srečujejo kamen, steklo, jeklo in tehnologija, razvita dolgo po Gaudíjevi smrti.

VIR: https://svet24.si/