Slovenija je med državami EU z najnižjim zaupanjem v institucije. To je osrednja ugotovitev dogodka »Enotni v nezaupanju v slovenske institucije«, ki so ga organizirali društvo Platforma sodelovanja v partnerstvu z Inštitutom Razvojnik in Akademijo za demokracijo.

• Slovenija je po indeksu zaupanja Inštituta Razvojnik na 24. mestu med 27 državami EU: zaupanje znaša 47,9 %, povprečje EU pa 57,7 %. 
• Slovenci bistveno bolj zaupamo stroki in institucijam, ki opravljajo storitve, kot tistim, ki odločajo in izvajajo pravila: 74,6 % proti 31,2 %. 
• Največji zaostanek za EU je pri pravosodju: 19 odstotnih točk; po raziskavi OECD pa je Slovenija pri zaupanju v vseh 11 merjenih institucijah v spodnji tretjini držav OECD. 

Podatki Standardnega Euro barometra 105 kažejo izrazit razkorak: tam, kjer ljudje dobijo storitev ali se opirajo na strokovno znanje, je zaupanje blizu evropskemu povprečju. Bistveno nižje pa je tam, kjer institucije odločajo, razsojajo in izvajajo pravila. 

»Kjer človek dobi storitev, smo Evropejci kot vsi drugi. Kjer se odloča o pravilih, zaupamo bistveno manj.« 

Zdravstvu, učiteljem, znanstvenikom, vojski in policiji zaupa 74,6 % Slovencev, medtem ko je zaupanje v pravosodje, vlado, parlament, politične stranke, medije in lokalne oblasti le 31,2 %. Evropsko povprečje je pri prvi skupini 78,6 %, pri drugi pa 43,8 %. Pri posameznih institucijah je razlika še izrazitejša: zdravstvu in učiteljem zaupa 79 %, znanstvenikom 76 %, policiji 64 %. Vladi zaupa 27 %, parlamentu 24 %, političnim strankam pa le 12 %. Pravosodju zaupa 39 %. 

»Nezaupanje ni omejeno na eno institucijo, ampak je široko in razpršeno.« 

Inštitut Razvojnik je za primerjavo izračunal neuteženo povprečje zaupanja v 14 nacionalnih in mednarodnih institucij. Slovenija dosega 47,9 %, povprečje EU pa 57,7 %, kar jo uvršča na 24. mesto med 27 državami EU. Za Slovenijo so le še Bolgarija, Grčija in Ciper. Gre za lastni indeks Inštituta Razvojnik, ne za uradni indeks Euro barometra. »Nezaupanje ni omejeno na eno institucijo, ampak je široko in razpršeno,« je poudaril vodja analitike Inštituta Razvojnik Benjamin Topolko. Podobno sliko daje raziskava OECD: Slovenija je pri zaupanju v vseh 11 merjenih institucijah v spodnji tretjini držav OECD, pri lokalni samoupravi pa na zadnjem, 33. mestu. 

»Slovenci politiko in javne institucije naslavljamo, vendar sistem na naše zahteve ne odgovarja dovolj učinkovito.« 

Nizko zaupanje ne pomeni politične apatije. V zadnjih 12 mesecih je 31 % Slovencev kontaktiralo politika ali javnega uslužbenca, v povprečju OECD 11 %. Peticijo je podpisalo ali ustvarilo 26 % Slovencev, v OECD 23 %. OECD ugotavlja, da le 40 % Slovencev pričakuje pravično obravnavo vlog za pravice in storitve, v OECD 53 %. Le 31 % jih meni, da vlada odloča na podlagi najboljših razpoložljivih dokazov, v OECD 42 %. 

»Gospodarstvo lahko prenese, da je vlada nepriljubljena. Potrebuje pa zanesljivost pogodbe, predvidljivost razsodbe in enakost pred zakonom.« 

Nezaupanje ni zgolj vprašanje politične kulture, ampak tudi gospodarsko vprašanje. Slovenija je po lestvici IMD World Competitiveness Yearbook 2026 na 49. mestu med 70 gospodarstvi, tri mesta nižje kot leto prej. Pri institucionalnem okviru je na 48. mestu. Analiza Inštituta Razvojnik je pokazala, da ima med merjenimi institucionalnimi kazalniki najmočnejšo povezavo s konkurenčnostjo prav zaupanje v pravosodje. Analiza temelji na podatkih Euro barometra, OECD in lestvici IMD 2026; korelacija sama po sebi ne dokazuje vzročnosti. 

»Gospodarstvo lahko prenese, da je vlada nepriljubljena in da se koalicije menjajo. Potrebuje pa zanesljivost pogodbe, predvidljivost razsodbe in enakost pred zakonom,« je dejal Topolko. 

»Če med ljudmi ne bo medsebojnega zaupanja, smo slovensko hišo zgradili na pesku in ne na skali.« 

Predsednik društva Platforma sodelovanja prof. dr. Matej Avbelj je poudaril, da je zaupanje predpogoj za sodelovanje. »Da nekdo lahko sodeluje, mora obstajati zaupanje. V Sloveniji imamo velik objektiven problem, ki ga želimo nasloviti. Če med ljudmi ne bo medsebojnega zaupanja, potem smo slovensko hišo zgradili na pesku in ne na skali. In takšne hiše se podrejo.« 

Direktorica Inštituta Razvojnik mag. Sonja Šmuc je zaupanje opisala kot temeljno vezivno tkivo družbe: »Če nam manjka zaupanja, potem nam manjka osnovnega vezivnega tkiva, ki drži družbo skupaj. To niso ceste in infrastruktura, ampak zaupanje.« Ob tem je opozorila na problem izvajanja pravil: »Glavni problem ni samo v številu predpisov, ampak v tem, da imata dva različna inšpektorja lahko drugačno mnenje o isti zadevi.« 

»Zaupanje mora delovati na formalnih nosilcih, ne na posameznikih.« 

Prof. dr. Lenart Škof, ZRS Koper in Univerza Alma Mater Europaea ter predsednik društva Akademija za demokracijo, je poudaril pomen institucij, ki zagotavljajo predvidljiva pravila in zaščito posameznika. Med ključnimi izzivi je izpostavil krepitev meritokracije, ki temelji na zaupanju, sodelovanju in vrednotah. 

Ekonomski vidik je predstavil prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in član UO Platforme sodelovanja. Opozoril je, da lahko institucionalno nezaupanje vpliva na investicije, transakcijske stroške, produktivnost in pripravljenost plačevati davke. 

»Kjer je večja stopnja zaupanja v javne institucije, so države bogatejše.« Njegov sklep je bil jasen: »Zaradi nezaupanja ne moremo v Sloveniji določiti prioritet. In to nas ovira in stane.« 

»Zaupanje se ne da priklicati s kampanjo – nastane z izkušnjo.« 

Analiza 27 članic EU ne kaže povezave med velikostjo države in zaupanjem – majhnost Slovenije zato sama po sebi ne pojasni nizkega zaupanja. Razprava je vprašanje usmerila predvsem v enakost, predvidljivost in doslednost izvajanja pravil. Dogodek »Enotni v nezaupanju v slovenske institucije« je bil prvi v seriji Popoldnevov sodelovanja, s katerimi Platforma sodelovanja, Inštitut Razvojnik in Akademija za demokracijo odpirajo prostor za analitično razpravo o vprašanjih, pomembnih za dolgoročni razvoj Slovenije. 

Foto: STA, Bor Slana 

VIR: Inštitut Razvojnik