Vlada je na današnji seji začela obravnavati proračunske dokumente za leti 2027 in 2028 in se seznanila s poročilom o izplačilih programa evropske kohezijske politike. Vlada je izstopila iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti in potrdila predloge zakonov za zaščito potrošnikov pri najemanju kreditov, pri spletnih nakupih, zelenih trditvah in popravilih.

Vlada je začela obravnavati proračunske dokumente za leti 2027 in 2028 ter se seznanila z napovedjo gospodarske rasti za prihodnji dve leti. Končno odločitev o proračunskih dokumentih bo sprejela na eni od prihodnjih sej.

Seznanila se je z Mesečnim poročilom o realizaciji izplačil programa evropske kohezijske politike 2021–2027 iz državnega proračuna po posameznih neposrednih proračunskih uporabnikih. Še marca je bila Slovenija po izplačilih evropskih sredstev na 25. mestu, danes je na 19. V le nekaj mesecih je napredovala za šest mest.

Vlada je izstopila iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti, katerega soustanoviteljica je skupaj z Mestno občino Celje in Mestno občino Nova Gorica. Ob skrbnem pregledu dokumentacije se je izkazalo, da ustanovitvenih dokumentov ni mogoče izvrševati tako, da bi zagotavljali zakonito, pregledno in finančno vzdržno delovanje novoustanovljenega javnega zavoda. Ob pregledu je bilo ugotovljenih več pravnih in izvedbenih pomanjkljivosti, med drugim neustrezno načrtovano financiranje, neupoštevanje predpisanih postopkov za sofinanciranje ter nerešena vprašanja organizacije in upravljanja javnega zavoda. Na te pomanjkljivosti so pristojne strokovne službe Ministrstva za kulturo opozarjale že pred podpisom ustanovitvenih dokumentov. Izstop pa ne pomeni zmanjšanja podpore področju sodobne plesne umetnosti. Republika Slovenija bo prek Ministrstva za kulturo tudi v prihodnje zagotavljala stabilno podporo ustvarjalcem in producentom sodobnega plesa podlagi javnih razpisov in drugih načinov financiranja. Dolgoročni razvoj področja je mogoče najučinkoviteje zagotavljati z vlaganjem v ustvarjalnost, umetniško produkcijo in dostopnost kakovostnih programov, ob hkratnem zagotavljanju pravno in finančno vzdržnih institucionalnih rešitev.

Vlada je imenovala mag. Erno Flogie Dolinar za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Geodetske uprave Republike Slovenije, organa v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Ima dolgoletne izkušnje na področju geodezije, prostorskega načrtovanja in državne uprave. Na Geodetski upravi je med drugim vodila Center znanja ter kot namestnica generalnega direktorja koordinirala delo 42 organizacijskih enot z več kot 470 zaposlenimi. Sodelovala je pri digitalizaciji prostora, vzpostavitvi sistema SLO4D, povezovanju prostorskih podatkov in izvajanju evropske kohezijske politike. Pred tem je več let delovala na področju množičnega vrednotenja nepremičnin ter kartografije in topografije. Je magistrica urbanističnih in prostorskih znanosti ter univerzitetna diplomirana inženirka geodezije.

Predlog zakona o potrošniških kreditih krepi varstvo potrošnikov pri najemanju kreditov ter pravila prilagaja novim oblikam kreditiranja in sklepanju pogodb v digitalnem okolju. Cilj nove ureditve je zagotoviti odgovorno kreditiranje ter visoko raven varstva ekonomskih in pravnih interesov potrošnikov.Med pomembnejšimi novostmi je večja zaščita potrošnikov pri spletnem sklepanju kreditnih pogodb. Nova pravila bodo zajela tudi nove finančne produkte, kot so sheme »kupi zdaj, plačaj pozneje«, prepovedana pa bodo predhodno označena okenca pri sklepanju pogodb. Potrošnik bo moral biti seznanjen tudi, kadar bo ponudba zanj prilagojena na podlagi avtomatizirane obdelave podatkov. Predlog prinaša jasnejše in preglednejše informacije pred sklenitvijo kreditne pogodbe. Potrošnik bo ključne informacije praviloma prejel najmanj en dan pred sklenitvijo pogodbe, kar mu bo omogočilo bolj premišljeno odločitev o najemu kredita. Dodatno se uvajajo ukrepi za preprečevanje prekomernega zadolževanja in pomoč potrošnikom, ki imajo težave z odplačevanjem finančnih obveznosti. Med drugim se uvaja nova javna služba za svetovanje o odplačevanju dolgov, prepoved nenaročene prodaje kreditov ter ukrepi prestrukturiranja v primeru zamud s plačili.

Vlada je za boljšo zaščito potrošnikov pri spletnih nakupih, zelenih trditvah in popravilih sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov. Novela zakona krepi varstvo potrošnikov, predvsem pri spletnem nakupovanju, okoljskih trditvah in popravilih izdelkov ter v slovenski pravni red prenaša tri evropske direktive. Predlog prinaša strožja pravila glede okoljskih oziroma tako imenovanih zelenih trditev. Novela spodbuja tudi popravila in daljšo življenjsko dobo izdelkov. Za določene skupine blaga, ki je popravljivo po zasnovi, bodo potrošniki lahko od proizvajalca zahtevali popravilo. Nova pravila bodo zagotovila tudi večjo dostopnost nadomestnih delov po razumni ceni, proizvajalci pa bodo morali objavljati okvirne cene najpogostejših oziroma značilnih popravil. Z novimi pravili bodo potrošniki bolje obveščeni in zaščiteni pri svojih nakupnih odločitvah, podjetjem pa bodo zagotovljena jasnejša pravila in enaki konkurenčni pogoji. Pri pogodbah, sklenjenih prek spleta, se uvaja možnost enostavnejšega odstopa od pogodbe s tako imenovanim »gumbom za odstop od pogodbe«. Dodatno se krepi zaščita pred tako imenovanimi temnimi vzorci, pri katerih zasnova spletnega vmesnika potrošnika zavaja ali usmerja k zanj manj ugodni izbiri. Prepovedane bodo nekatere nepoštene poslovne prakse, kot so zavajajoče okoljske trditve ter neresnične navedbe o trajnosti in popravljivosti izdelkov. Potrošniki bodo pred nakupom dobili tudi več informacij o trajnosti izdelkov, možnostih popravila, nadomestnih delih, posodobitvah programske opreme in zakonskem jamstvu za skladnost.

Vlada Republike Slovenije je potrdila predloga novel Zakonov o visokem šolstvu ter o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Predlagane spremembe prilagajajo dinamiko financiranja visokega šolstva ter znanosti in inovacij. Predlog novele Zakona o visokem šolstvu za leti 2027 in 2028 začasno prilagaja dinamiko povečevanja sredstev za študijsko dejavnost. Predlog zagotavlja usklajenost financiranja visokega šolstva z ustavnim fiskalnim pravilom ter evropskimi pravili ekonomskega upravljanja, hkrati pa ohranja stabilno in predvidljivo rast javnih sredstev za visoko šolstvo. Predlagana sprememba predstavlja uravnotežen odgovor na dva pomembna cilja države: zagotavljanje kakovostnega in razvojno naravnanega visokega šolstva ter odgovorno upravljanje javnih financ. Predlagana sprememba tako sredstev ne zmanjšuje, temveč v dvoletnem prehodnem obdobju nekoliko upočasnjuje njihovo rast. Financiranje drugih zakonsko določenih namenov visokega šolstva ostaja nespremenjeno. Prav tako novela še naprej zagotavlja sredstva za pokrivanje povečanih stroškov dela, ki izhajajo iz novih plačnih sporazumov in sprememb kolektivnih pogodb v javnem sektorju. Predlog novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti za leti 2027 in 2028 začasno prilagaja dinamiko povečevanja javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Letna rast deleža BDP se v tem obdobju določa v višini najmanj 0,0533 odstotne točke namesto dosedanjih 0,08 odstotne točke. Predlagana sprememba ne pomeni zmanjševanja sredstev, temveč začasno upočasnitev njihove rasti v obdobju prilagajanja javnofinančnim razmeram. Sredstva se bodo tudi v letih 2027 in 2028 nominalno povečevala, s čimer se ohranjata stabilnost in predvidljivost financiranja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema. Namen spremembe je uskladiti zakonsko določeno dinamiko financiranja z dejanskimi proračunskimi možnostmi države, pri čemer se temeljni cilji sistema ne spreminjajo. Novela za leto 2026 določa tudi, da se za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti zagotovi najmanj 423,38 milijona evrov. Sredstva se zagotavljajo v okviru finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost in inovacije, s čimer se zagotavlja jasna in predvidljiva podlaga za financiranje sistema v prehodnem obdobju. Predlagana ureditev tako ne posega v temeljne razvojne usmeritve financiranja znanosti in inovacij, temveč začasno prilagaja časovni načrt rasti sredstev. Cilj ostaja nadaljnja krepitev javnih vlaganj v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost ter postopno doseganje zakonsko določenih ciljnih deležev financiranja.

Predlog zakona o vzpostavitvi okvira ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegovi odpornosti vzpostavlja okvir za učinkovitejše odzivanje Slovenije na morebitne prihodnje krize, ki bi lahko vplivale na prost pretok blaga, storitev in oseb ter delovanje dobavnih verig.Cilj nove ureditve je povečati odpornost notranjega trga, izboljšati pripravljenost na prihodnje krize ter zmanjšati tveganje za motnje v dobavnih verigah in nastanek neupravičenih ovir pri prostem pretoku. Izkušnje iz preteklih kriz, predvsem pandemije covida-19, so pokazale potrebo po bolj usklajenem in pravočasnem odzivanju držav članic Evropske unije. Predlog zakona zato določa pristojne organe in mehanizme za njihovo sodelovanje ter vzpostavlja sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja dobavnih verig blaga in storitev ključnega pomena. Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport bo opravljalo naloge centralnega urada za zvezo in enotne kontaktne točke ter skrbelo za koordinacijo in izmenjavo informacij med pristojnimi organi, Evropsko komisijo in drugimi državami članicami. Predlog zakona ureja tudi nujne postopke za tako imenovano »v krizi pomembno blago«. Ti bodo v primeru aktivacije izrednih razmer omogočili prednostno obravnavo postopkov ugotavljanja skladnosti in pod določenimi pogoji hitrejše dajanje takšnega blaga na trg.

Novela Uredbe o upravnem poslovanju spreminja ureditev uradnih ur v upravnih enotah in s tem povezan poslovni čas. S tem želimo se upravne storitve približati potrebam uporabnikov, saj se uradne ure v torek in sredo enotno začnejo ob 8.00 in končajo ob 18.30. Upravne enote predstavljajo eno najpomembnejših in najbolj neposrednih stičnih točk posameznikov z državo, saj tako uveljavljajo pravice, pravne koristi in izpolnjujejo obveznosti na številnih upravnih področjih. Za urejanje številnih upravnih zadev morajo še vedno osebno obiskati upravno enoto, pri čemer se obstoječi razpored uradnih ur v pomembnem delu prekriva z običajnim delovnim časom večine zaposlenih oseb. Namen spremembe je izboljšati dostopnost upravnih storitev uporabnikom upravnih storitev in uradne ure upravnih enot prilagoditi dejanskim potrebam uporabnikov. Uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uredba o delovnem času v organih državne uprave spreminja obstoječo ureditev premakljivega delovnega časa v upravnih enotah kot posledica spremembe uradnih ur in poslovnega časa v Uredbi o upravnem poslovanju. S spremembo uredbe bo omogočena večja dostopnost do upravnih storitev tistim uporabnikom, ki zaradi delovnih in drugih obveznosti storitev sicer ne bi mogli opraviti, ker upravne enote v popoldanskem času, ko uporabniki zaključijo z delovnim časom, doslej niso imele uradnih ur. Premakljivi delovni čas javnih uslužbencev, zaposlenih v upravnih enotah, se ob torkih in sredah spreminja tako, da sledi poslovnemu času in uradnim uram, določenih z Uredbo o upravnem poslovanju. Premakljiv začetek delovnega časa bo določen med 7.00 in 8.00, razen v torek in sredo, ko bo premakljiv začetek delovnega časa med 7.30 in 8.30 uro. Premakljiv konec delovnega časa pa se v ponedeljek in petek ne spreminja. V torek in sredo bo premakljiv konec delovnega časa med 18.30 in 19.00 uro, v četrtek pa med 13.00 in 14.30 uro. Premakljiv začetek in konec delovnega časa v upravnih enotah v soboto ni več določen, saj upravne enote takrat ne poslujejo. Razporeditev za druge delovne dni in ureditev delovnega časa v območnih enotah organov se ne spreminjata. Sprememba ne povečuje obsega polnega delovnega časa, temveč pomeni njegovo drugačno časovno razporeditev. S spremembo uredbe bo omogočena večja dostopnost do upravnih storitev tistim uporabnikom, ki zaradi delovnih in drugih obveznosti storitev sicer ne bi mogli opraviti, ker upravne enote v popoldanskem času, ko uporabniki zaključijo z delovnim časom, doslej niso imele uradnih ur.

Vlada je s spremembo Uredbe o obnovljivih virih energije v prometu znižala obvezni delež obnovljivih virov energije v prometu za leto 2026. Sprememba je namenjena blažitvi cenovnega pritiska na maloprodajne cene goriv zaradi negotovih razmer na svetovnih naftnih trgih. Upošteva tudi spremembe modela oblikovanja cen določenih naftnih derivatov, ki ne vključuje več stroškov dodajanja biokomponent. Z uredbo se obvezni delež obnovljivih virov energije (OVE) v prometu, ki ga morajo dobavitelji goriv dosegati v letu 2026, znižuje s 13,8 na 10 odstotkov. Pri tem delež v skladu z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije tudi v letu 2026 ne sme biti nižji od 10 odstotkov. Uredba hkrati omogoča večjo fleksibilnost pri izpolnjevanju obveznosti. Dobavitelji, ki v letu 2026 ne bodo dosegli predpisanega deleža OVE, bodo namreč lahko manjkajoči delež poleg presežkov iz let 2023, 2024 in 2025 nadomestili tudi v letih 2027 in 2028. Takšna ureditev bo dobaviteljem omogočala učinkovitejše obvladovanje stroškov in prilagajanje razmeram na trgu. Uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 

VIR: Vlada Republike Slovenije