Bela krajina znova gostila delavnice, oglede, tržnico in kulturne nastope. Izmenjevali so semena, ocenjevali marmelade in zbirali dobrodelna sredstva.

Bela krajina znova gostila delavnice, oglede, tržnico in kulturne nastope. Izmenjevali so semena, ocenjevali marmelade in zbirali dobrodelna sredstva.

Milan Glavonjić 

Že desete dneve zeliščarstva v Beli krajini v organizaciji Ljudske univerze Črnomelj in ob podpori društev in posameznikov sta tudi letos zaznamovala povezovanje lokalnih ponudnikov ter ozaveščanje o zeliščarstvu, čebelarstvu, gobarstvu in sploh samooskrbi. Delavnice so pripravili v Semiču, Dragomlji vasi in na OŠ Milke Šobar - Nataše v Črnomlju, na ljudski univerzi pa za šolarje in predšolske otroke. Osrednji dogodek se je odvil na Gričku: več kot 200 zbranim je omogočil ogled tržnice z 20 ponudniki, izmenjavo semen, kulturne nastope in razglasitev rezultatov ocenjevanja domačih marmelad. Med 45 vzorci so prevladovali okusi jagodičja, češnje in slive ter nekaj prav posebnih marmelad z dodatkom zelišč, tričlanska strokovna komisija iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana pa je podelila 7 zlatih, 18 srebrnih in 5 bronastih priznanj. Pet vzorcev so zaradi neustreznosti oziroma plesni v izdelku izločili iz ocenjevanja.

20 ponudnikov se je zbralo.

Novost: džin

Na dobrodelnem glasbenem večeru z džinom, kar je novost, so zbirali sredstva za senzorično sobo v Varstveno-delovnem centru Črnomelj. »Prireditev je iz skromnih začetkov zrasla v tridnevni dogodek, ki ni bil namenjen zgolj prodaji. Lahko bi rekla, da poslanstvo presega ponudbo na stojnicah. Ozavešča namreč o pomenu samooskrbe, hkrati povezuje ljudi, ki ohranjajo domače sorte, znanje o rastlinah, gobah, čebelah, sadju in pridelavi hrane, k temu pa spodbuja tudi mlajše generacije,« je poudarila mag. Irena Bohte, svetovalka na Ljudski univerzi Črnomelj.

Pozornost je pritegnila Knjižnica Črnomelj s knjižnico semen. Deluje po podobnem načelu kot običajna knjižnica: seme si izposodiš, ga vzgojiš in nato del pridelanega vrneš. Zanimivost letošnje ponudbe so bile liofilizirane gobe, ki jih je predstavilo Belokranjsko gobarsko društvo. Gobe sprva zamrznejo, nato pa jih s postopkom liofilizacije posušijo. Tako ohranijo videz, kakršnega imajo v naravi, hkrati pa so brez vlage in zato zelo obstojne. Kot je dejala dr. Iva Konda, predsednica Belokranjskega gobarskega društva, je treba pri gobah dobro poznati vrsto in užitnost. Z znanjem in izdelki se je predstavila Ljuba Štefanič iz društva Herbs iz Kočevja z 20 člani, ki se z ekološkim zeliščarstvom – njeni pridelki so čaji, tinkture, mazila, različne soli – ukvarja že vrsto let. Poudarila je, da kakovost zelišč ni odvisna samo od območja, koder rastejo, temveč predvsem od znanja nabiralca, pravilnega nabiranja in spoštovanja pravil zeliščarstva. »Ne gre samo za dobiček, ampak za dobro človeka, ki mu ponujaš čaje in druge izdelke,« je še dejala.

Gribeljska čebula, žbula, je ena od belokranjskih posebnosti.

Belokranjska posebnost

Čeprav so med zeliščarji prvič, so okrepitve v Društvu podeželskih žena Griblje (Ana Marija Bačar, Lučka Piškurič in Tanja Husič) preprosto navdušile. »Rade bi povedale, da nas je v članstvo privabila želja po čim več druženja, povezovanja in skupnega ustvarjanja. Ja, pri tem smo imele izdatno podporo najdražjih, ki smo jih dobile po letošnji Pasuljadi!« Njihova stojnica je bila malone oblegana. Z razlogom: pripravile so vrsto jedi iz njihove znamenite gribeljske čebule, krajevno žbule, ki je podolgovata in velja za eno od belokranjskih posebnosti: čebulni namaz, čebulne grisine, mafine, pogačice, sladoled in druge dobrote, posebnost pa je bil čebulni zavitek.

Letošnja sezona je bila zahtevna tudi za čebelarje. Dušan Milinković, čebelar iz Otovca, tudi predsednik črnomaljskega čebelarskega društva, je povedal, da je suša močno vplivala na razmere v naravi, zato brez pomoči čebelarjev čebele marsikje ne bi imele dovolj hrane. Kljub temu je bila sezona po njegovem mnenju za Belo krajino razmeroma dobra. Opravili so dve zadovoljivi točenji, kar je za tamkajšnje razmere skoraj nadpovprečen rezultat. 

VIR: https://slovenskenovice.delo.si/