»Razvoj se ne sme ustaviti na državnih, regionalnih ali občinskih mejah in v predalih. Priti mora do človeka.« S tem sporočilom je ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs danes v Grosupljem nagovorila udeležence meddržavnega srečanja EZTS Poti prihodnosti Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb.

Ministrica se je srečanja udeležila na povabilo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Poti prihodnosti Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb. Gre za prvi registrirani EZTS s sedežem v Sloveniji, ki povezuje slovenske in hrvaške partnerje. Njegov osrednji projekt je revitalizacija in posodobitev železniškega koridorja Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb.

V nagovoru je poudarila, da pomen načrtovane železniške povezave presega samo prometno infrastrukturo. Boljša povezava pomeni hitrejšo in kakovostnejšo mobilnost, boljšo dostopnost delovnih mest in storitev, nove možnosti za gospodarstvo in turizem ter manjšo odvisnost od cestnega prometa. Zato je treba na koridor Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb gledati kot na razvojno os. »Če želimo, da se Slovenija razvija policentrično, moramo razvojne možnosti ustvarjati tudi zunaj največjih urbanih središč,« je dejala ministrica in izpostavila pomen povezovanja prometa in trajnostne mobilnosti z gospodarstvom ter potrebami prebivalcev.

Dotaknila se je tudi evropske kohezijske politike. Kot dve ključni nalogi ministrstva je izpostavila uspešen zaključek programskega obdobja 2021–2027 ter pravočasno pripravo na obdobje 2028–2034. Pri tem je poudarila, da morajo biti v ospredju konkretne razvojne potrebe regij ter pripravljeni in zreli projekti. Ker pogajanja o prihodnjem evropskem finančnem okviru in pravilih še potekajo, o financiranju posameznih projektov še ni mogoče govoriti, mogoče pa jih je pravočasno in kakovostno pripraviti.

Ministrica je spregovorila tudi o regionalnem razvoju in potrebi po močnejši regionalni ravni. Po njenih besedah smisel pokrajin ni v ustvarjanju nove administrativne ravni, temveč v tem, da se o delu razvojnih vprašanj odloča bližje ljudem ter da se občine učinkoviteje povezujejo pri projektih, ki presegajo njihove meje.

Ob obisku Grosuplja se je ob robu dogodka skupaj z generalnim sekretarjem Rokom Zupančičem sestala tudi z županom Občine Grosuplje dr. Petrom Verličem. Govorili so možnostih financiranja ključnih razvojnih projektov občine, nadaljnjem sodelovanju z ministrstvom in pripravi projektov za prihodnje programsko obdobje 2028–2034. Med projekti, ki jih je občina izpostavila, so izgradnja glasbene šole s kulturnim centrom, nadaljnja izgradnja kanalizacijskega omrežja in druge okoljske infrastrukture ter ureditev komunalne infrastrukture v industrijskih conah.

Ob zaključku obiska se je ministrica na povabilo župana vpisala tudi v spominsko knjigo Občine Grosuplje in tako zaznamovala svoj obisk občine.

»Uspeha tega sodelovanja ne bomo merili po številu sestankov ali dokumentov, ampak po rezultatih oziroma po tem, ali bodo ljudje hitreje prišli do službe in storitev, ali bo železniška povezava boljša in ali bo območje privlačnejše za nove naložbe,« je sklenila ministrica. 

VIR: Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj