Kulturno umetniško društvo ZIZ bo od nedelje do naslednje sobote v Mariboru gostilo 8. ZIZ festival, namenjen predstavitvi mariborske alternativne gledališke produkcije. V tekmovalnem programu je sedem predstav.

Katere uprizoritve so na mariborski alternativni gledališki produkciji nastale v zadnjem letu, natančneje od lanskega oktobra do septembra letos? Odgovor na to vprašanje že 8. leto ponuja ZIZ festival, ki ga organizira Kulturno umetniško društvo ZIZ. V sedmih festivalskih dneh, med 11. in 17. oktobrom, bo na ogled sedem predstav šestih producentov. Osrednja tema festivala je mreženje. Program začenjajo ta četrtek, 8. oktobra, s predfestivalskim dogodkom, predstavo Furaj moj ego 2 avtorice in izvajalke Anje Bezlove na Malem odru Narodnega doma Maribor, v preteklosti prejemnico ZIZ nagrade za najbolj provokativno predstavo. 

Na štirih lokacijah po mestu

Predstave bodo potekale v Narodnem domu, Kulturnem Inkubatorju, Amfiteatru II. gimnazije in na Intimnem odru v GT22. Festival v nedeljo, 11. oktobra, ob 20. uri na Intimnem odru GT22 odpira predstava Pissed Barbare Kukovec in Mince Lorenci v produkciji Momenta, ki se sprašujeta o različnih oblikah nuje, njenih vzrokih in posledicah, ter o nešteto razlogih, "zaradi katerih smo pissed." V ponedeljek na isti lokaciji ob 19. uri sledi predstava Zvitorepčevega paragledališča Sneg, sneg, ki je nastala po motivih Mustrovega istoimenskega kratkega stripa iz leta 1973. Otvoritev 8. ZIZ festivala bo ob 20.30 v Klubu Narodnega doma Maribor z nastopom zasedbe 3vium. V torek, 13. oktobra, na Intimnem odru v produkciji Momenta gostuje ŠtudenTeater s predstavo Kdo sem?, v kateri Ana Ropić in Rok Prašnikar preizprašujeta pot do ustvarjanja te predstave. V sredo v Amfiteatru II. gimnazije Maribor sledi predstava Gledališča Gnosis Za vozom po motivih Ivana Cankarja. V četrtek bosta v Kulturnem inkubatorju na ogled dve improvizacijski predstavi, najprej ob 19. uri Klic, nato pa ob 20. uri Rdeča nit, prva je nastala v produkciji Mali pok, druga v izvedbi Bande ferdamane. Festival bo zaključila predstava Na ženskah svet stoji (ZIZ), ki premišljuje o sestrstvu kot solidarnosti in medsebojni podpori žensk, uradni zaključek pa bo v soboto, s tradicionalno Gala podelitvijo ZIZ nagrad v Kleti Narodnega doma Maribor. Dogodek bo režiral Matija Solce.

V spremljevalnem programu bodo pripravili dva dogodka, delavnico Postati in ostati kulturne producentke Urške Jež, v kateri bodo iskali odgovore na vprašanja, kako si pomagati ob stalnih izzivih, s katerimi se srečuje mariborska neodvisna uprizoritvena scena - to so prostorska stiska, pomanjkanje finančne podore in centralizacija. Drug del je javni posvet, ki bo v torek, 13. oktobra, ob 13. uri v Vetrinjskem dvoru. Kot napovedujejo, bodo na razpravi Kje je mesto neodvisnemu Mariboru postavili diagnozo, ob tem pa bodo iskali tudi rešitve, zaveze in ne samo obljub, kako nadaljevati z delom na mariborski sceni. Festival bo tradicionalno spremljal tudi avdiofestivalski dnevnik na Radiu Marš.

Od "amaterskih" do bolj klasičnih in avtorskih produkcij

Mreženje ni nova iznajdba, temveč eksistencialna nuja mariborske neodvisne produkcije, sta pred začetkom festivala pojasnila umetniški vodja festivala Jan Podbrežnik in programska vodja Barbara Polajnar. "Predvsem želimo opozoriti, da je mariborska alternativna scena še vedno prisotna in da smo del kulturnega ter festivalskega DNK tega mesta," pojasnjuje Podbrežnik. Skupni imenovalec uprizoritev je neodvisna produkcija, ta pa zajema različne oblike nastajanja predstav. Nekatere predstave so, kot pravi Podbrežnik, pod narekovaji povsem amaterske, saj v njih v nobeni fazi procesa ne sodeluje človek, ki se je študijsko ukvarjal z uprizoritvenimi umetnostmi. Druge ustvarjajo družbeno-angažiran oziroma socialni teater, skupnostno gledališče, na sporedu so tudi predstave improvizacijskega gledališča, do bolj klasičnih uprizoritev in avtorskih produkcij, ki so pogosto eksperimentalne.

"Smo del kulturnega in festivalskega DNK tega mesta"

Centralizacija in marginalizacija sta stalnica

Po opažanju Podbevška sta glavna izziva mariborske alternativne gledališke produkcije dva. "Eno je splošen problem centralizirane kulturne produkcije v Sloveniji. Osnovna predpostavka je predvsem finančna, saj smo odvisni predvsem od financiranja mestne občine. Na občinski ravni je nemogoče priti do enakih zneskov, kot so na voljo v Ljubljani. Pri večjih razpisih se pojavljajo tudi prakse, ko je decentralizacija vpisni pogoj in se zanjo nabirajo točke, a v praksi to pomeni, da k nam pride kulturni producent iz Ljubljane s pobudo, da bi bili mi partnerji njihovih projektov." Ob tem je težava še kulturna infrastruktura.

Druga specifika je marginalizacija neodvisne produkcije znotraj mariborske kulturne produkcije. "Imamo uspešna sodelovanja z institucijami v mestu, a dejstvo je, da si še zmeraj iščemo svoj prostor pod soncem. Tu je spet na mestu primerjava finančne podpore institucionalni in neinstitucionalni produkciji v mestu. In nasploh - koliko odstotkov mestnega proračuna sploh ostane kulturi."

Letos so sicer od Mestne občine Maribor dobili rekordnih 11.000 evrov, kar je polovica celotne vrednosti festivala in stroškov, pojasnjuje programska vodja Polajnar. "Če bi naše delo primerno ovrednotili in zastavili financiranje na način, da bi bili vsi akterji pošteno plačani, festivala ne bi bilo. Festival nastaja s predpostavko, da sami sebe prekariziramo in podcenimo. Vanj je vključenega veliko prostovoljnega dela, ki bi moralo biti plačano," dodaja Podbrežnik.

Letos je festival prejel rekordno financiranje Mestne občine Maribor 

Vse festivalske predstave si bo tudi tokrat ogledala žirija. V njej letos sedita kritik in performer Metod Zupan in mednarodna režiserka iz Zagreba Iva Olujić. Ob izstopajočih stalnicah festivala, kot sta recimo nagrada za najbolj provokativno predstavo in ZIZ prstan posamezniku ali kolektivu, se vsako leto žirija sama med ogledom sproti odloči, za kaj bo podelila nagrado. Tudi to je komentar o tem, kakšna je bila neodvisna  scena v preteklem letu.

vir: https://vecer.com/