Energetika

Obrat pri negativnih cenah

V Sloveniji letos kaže na upad števila ur z negativnimi cenami električne energije. Kaj se je spremenilo?

. . .

Leta 2023 je Slovenija zabeležila 96 ur z negativnimi borznimi cenami električne energije na trgu za dan vnaprej. Leta 2024 smo jih našteli že 219, lani pa 268. 

Letos je Slovenija po podatkih Elesove službe za relacije s trgom do 8. oktobra zabeležila 233 ur, ko so bile borzne cene negativne. Zadnjič so cene zdrsnile pod ničlo 27. septembra, za pet ur. Letošnji seštevek še ni dokončen, vendar pa vodja službe Uroš Podgoršek bistvenih sprememb ne pričakuje. »Glede na to, da smo že v oktobru, nekako ne pričakujem več negativnih cen, saj so cene na trgih višje,  temperature se nižajo kar pa prinaša višjo porabo električne energije.«


Manj v Belgiji in na Nizozemskem, največji skok v Grčiji

Upad števila ur z negativnimi cenami letos beležijo tudi nekatere druge evropske države. Belgija je do 8. oktobra zabeležila 293 ur z negativnimi cenami, lani 519; Nizozemska letos 384, lani 584. Avstrija jih ima letos 253 v primerjavi z lanskimi 378, Nemčija pa 462 v primerjavi s 573.

V delu južne Evrope gre trend v nasprotno smer. Grčija je že zabeležila 504 ure z negativnimi cenami, kar je 389 ur več kot lani v vsem letu. Portugalska je lanski seštevek presegla za 361 ur in dosegla 561 ur. Španija jih ima letos 703, lani jih je imela 555. Lansko številko je presegla tudi Francija: s 509 na 520 ur. Primerjava zajema letošnje podatke do 8. oktobra in celotno leto 2025. Države z rastjo so torej že presegle lanske celoletne seštevke, pri drugih pa bo končni obseg morebitnega padca znan ob koncu leta.


Učinek povečane fleksibilnosti?

In čemu pripisati upad pogostosti negativnih cen v Sloveniji? Kot pravi Uroš Podgoršek, razloge težko točno navede. »Ocenjujem pa, da je to povezano predvsem s splošno rastjo cen električne energije na trgih v zadnjih mesecih, pa tudi z večjo fleksibilnostjo elektroenergetskega sistema v Sloveniji in širši EU. K slednji prispevajo uporaba baterijskih hranilnikov, večje omejevanje  proizvodnje iz OVE v obdobju presežkov proizvodnje ter bolj prilagodljiv odjem.« 


VIR: https://www.nas-stik.si/

. . .

Editor

Avtor pri si24.news