Zanimivo je, koliko situacij nam življenje vsak dan postavi na pot. Na nas je, kako se bomo nanje odzvali. Jih bomo sprejeli odprto, se ob njih ustavili in poskušali pomagati ali pa bomo šli mimo, kot da jih nismo opazili? Sama vedno bolj verjamem, da ni pomembno samo to, kaj se nam zgodi, ampak predvsem to, kaj naredimo, ko situacijo opazimo.

Avtor: Valerija Pučnik 16. oktobra, 2026

Zanimivo je, koliko situacij nam življenje vsak dan postavi na pot. Na nas je, kako se bomo nanje odzvali. Jih bomo sprejeli  odprto, se ob njih ustavili in poskušali pomagati ali pa  bomo šli mimo, kot da jih nismo opazili? Sama vedno bolj verjamem, da ni pomembno samo to, kaj se nam zgodi, ampak predvsem to, kaj naredimo, ko situacijo opazimo.

Na  vogalu pa se ustavim.

Pogledam in se vprašam: «Ja, kaj pri vragu pa sodelavka počne?«

Pogledam bolje. Nič posebnega. Dela. Samo škatle so se prevrnile.

Ampak stopim do nje in vprašam:

»Bova skupaj pobrali in zložili? Tudi meni so včasih nagajale.«

V hecu še dodam: »Ne se jeziti. TUDI TISTI, KI JE Z JABLANE PADEL, JE MORAL POČAKATI NA REŠILCA.«

Morda je bila čisto majhna stvar. Morda se komu sploh ne bi zdela vredna omembe. Meni pa se zdi POMEMBNA.

Ker sem videl situacijo in reagiral. Kolikokrat v življenju vidimo človeka, ki potrebuje pomoč, pa gremo mimo? Kolikokrat opazimo, da je nekdo slabe volje, utrujen ali preobremenjen, pa si rečemo, da ni naša stvar? VČASIH NE POTREBUJEMO VELIKO. Potrebujemo samo nekoga, ki se ustavi. Nekoga, ki vpraša:« Ti lahko pomagam?«

Preberite v Navdihni me, ki ga izdaja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o. v: