Ljubljana, 16. oktober 2026 – Slovenija je pri številnih skupinah živil še vedno močno odvisna od uvoza. Stopnja samooskrbe z zelenjavo znaša le 32 odstotkov, s sadjem pa 21 odstotkov. Za več domače hrane so ključni boljši pogoji za pridelavo, učinkovitejše trženje in tesnejše sodelovanje med kmeti in trgovci ter potrošniki, ki izbirajo slovensko poreklo.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ob svetovnem dnevu hrane poudarja, da je domača pridelava ključna za prehransko varnost in zmanjševanje odvisnosti od uvoza, zlasti v času podnebnih sprememb in geopolitičnih negotovosti.

Po podatkih Statističnega urada RS je Slovenija 85-odstotno samooskrbna z mesom, 74-odstotno z žiti, 34-odstotno s krompirjem, 32-odstotno z zelenjavo in le 21-odstotno s sadjem. Podatki kažejo, da imamo pri številnih skupinah živil še veliko možnosti za krepitev domače pridelave.

Naravne omejitve in izzivi trženja

Slovenija se zaradi naravnih danosti sooča z omejitvami pri kmetijski pridelavi. Velik delež kmetijskih površin leži na strminah in v hribovitih območjih, kjer je uporaba sodobne mehanizacije otežena. Na samooskrbo vplivata tudi sezonski značaj pridelave in težavno trženje domačih pridelkov. Domači pridelovalci se poleg tega soočajo s cenovno konkurenco uvoženih živil.

»V Sloveniji imamo izrazito sezonski značaj pridelave, zlasti pri sadju in zelenjavi. Naši kmetje domače pridelke pogosto težko prodajo po konkurenčnih cenah, saj na trgu tekmujejo tudi z uvoženo zelenjavo iz držav, kot sta Italija in Španija. Če želimo povečati samooskrbo, moramo bolje povezati pridelavo in prodajo ter potrošnike spodbuditi k izbiri lokalne in sezonske hrane,« poudarja dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS.

Kmet Jože Horvat poudarja, da sta za večjo samooskrbo z zelenjavo potrebna vlaganje v pridelovalno infrastrukturo in tesnejše sodelovanje s trgovci: »Za večjo samooskrbo z zelenjavo potrebujemo več rastlinjakov in namakalnih sistemov, predvsem na območjih, primernih za pridelavo vrtnin. Potrošniki se pogosto odločajo za uvoženo hrano zaradi nižje cene, svoje pa prispevata tudi slabša ozaveščenost in hiter življenjski ritem. Zato moramo domačo hrano približati potrošnikom in poskrbeti, da bo lažje dostopna.«

Za več slovenske hrane je nujno sodelovanje

Za krepitev prehranske varnosti je ključno sodelovanje vseh členov prehranske verige – kmetov, živilsko-predelovalne industrije, trgovcev in potrošnikov. S povezovanjem pridelovalcev in trgovcev lahko povečamo zastopanost domačih živil na trgovskih policah ter kmetom zagotovimo stabilnejše prodajne poti.

Uroš Lozej, izvršni direktor komerciale SPAR Slovenija, poudarja pomen dolgoročnega sodelovanja s slovenskimi pridelovalci: »V SPAR Slovenija verjamemo, da lahko delež slovenskih pridelkov na policah povečujemo le s tesnim sodelovanjem s slovenskimi pridelovalci. Z njimi sklepamo dolgoročne pogodbe, ki kmetom omogočajo večjo stabilnost in lažje načrtovanje pridelave, kupcem pa širšo izbiro slovenskih pridelkov. Na področju sadja in zelenjave sodelujemo z 80 slovenskimi dobavitelji in imamo sklenjenih 24 dolgoročnih pogodb. V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo odkupili 16.000 ton sadja in zelenjave, kar je 1.100 ton več kot v enakem obdobju lani, kljub sušnemu letu in zahtevnim pridelovalnim razmeram.« 

Prepoznajmo slovensko hrano tudi na krožniku

Na kulinarični predstavitvi je Luka Pangos, zmagovalec 10. sezone šova MasterChef Slovenija in tudi sam kmet, pripravil jedi iz slovenskih živil. Poudaril je pomen lokalnih sestavin, ki podpirajo domače pridelovalce in omogočajo pripravo kakovostnih jedi.

KGZS poziva potrošnike, naj pri nakupu preverjajo poreklo živil ter izbirajo slovensko in sezonsko hrano. S tem podpirajo domače kmetije, ohranjanje podeželja in večjo prehransko varnost Slovenije. 

VIR: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije