Materiali so temelj vsakega industrijskega razvoja – od tradicionalnih panog do najnaprednejših tehnologij prihodnosti. Njihova razpoložljivost, razvoj, predelava in strateška uporaba pomembno vplivajo na konkurenčnost gospodarstva, odpornost dobavnih verig ter sposobnost Slovenije, da ustvarja izdelke in rešitve z visoko dodano vrednostjo, so izpostavili udeleženci letnega posveta SRIP MATPRO, ki je v ospredje postavil pozicioniranje materialov v gospodarskem razvoju Slovenije.

Predstavniki gospodarstva, raziskovalnih institucij in oblikovalcev politik so se na posvetu osredotočili na vprašanje, kako lahko materiali postanejo eden ključnih vzvodov za prehod slovenskega gospodarstva od konkurenčnosti na podlagi stroškov h konkurenčnosti na podlagi znanja, inovacij in visoke dodane vrednosti ter kako lahko Slovenija svoje znanje, raziskovalne zmogljivosti in industrijske kompetence na področju materialov še bolje poveže z razvojnimi potrebami gospodarstva.

Marko Drobnič, predsednik Sveta SRIP MATPRO in predsednik uprave TALUM d.d. Kidričevo: “Desetletno obdobje delovanja SRIP-a je ustvarilo številna uspešna partnerstva in dalo odlične rezultate. V strategiji pametne specializacije so bili materiali uvrščeni v eno od prednostnih področij, skozi raziskave in evalvacijo pa smo dokazali našo odličnost. Z utrjevanjem in nadgrajevanjem teh partnerstev je pred nami svetla prihodnost, saj smo premajhni, da se ne bi povezovali, izzivov pa je še veliko.”

Vesna Nahtigal, ki je bila več let koordinatorka SRIP-a MATPRO, se je navezala na gospodarski program Gospodarske zbornice Slovenije, Made in Slovenia 2035, kjer je med panoge z močno industrijo ter močnim znanjem, ki ustvarjajo priložnosti za preboj, uvrščena tudi industrija materialov in krožno gospodarstvo.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: “Razvojno-inovacijska partnerstva so eden ključnih gradnikov uspešnega okolja, saj temeljijo na sistematičnem in dolgoročnem povezovanju znanja, razvojnih zmogljivostih in skupnih razvojnih usmeritvah, vendar mora pomembno vlogo odigrati tudi podpora države. SRIP-i – oziroma v prihodnje grozdi – morajo ostati platforme za konkretne razvojne projekte, inovacije in prenos znanja. Povezovanje je odprlo pot razvoju kompetenc in pilotnih centrov, projekti, verige vrednosti in zeleni proizvod so sooblikovali dvojni prehod, strateški materiali, lastna proizvodnja in nagrajene inovacije pa krepijo odpornost. Zato je nadvse pomembno, da ta dober potencial v prihodnje še nadgradimo.”

Napredni materiali so danes temelj številnih tehnologij, ki bodo oblikovale našo prihodnost, njihov razvoj pa je neposredno povezan s konkurenčnostjo gospodarstva, odpornostjo in tehnološko suverenostjo ne le Slovenije, ampak tudi Evrope, pravi Andrej Vastl, v. d. generalnega direktorja Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino. Slovenija ima na področju materialov pomembno prednost, ima kakovostne raziskovalne institucije in uspešna podjetja na mednarodni ravni. Potrebno pa je raziskovalne dosežke hitreje in učinkoviteje prenesti v industrijsko uporabo, nove tehnologije in izdelke z višjo dodano vrednostjo. Zato je povezovanje znanosti in gospodarstva tudi ena pomembnih usmeritev ministrstva. Po njegovih besedah moramo v naslednjem obdobju narediti dodaten korak v smeri še večjega povezovanja deležnikov, kar pomeni več skupnih razvojno-raziskovalnih projektov, hitrejši prenos znanja, nove tehnologije in večjo vključenost slovenskih podjetij v evropske vrednostne verige. Slovenija lahko tekmuje s svojim znanjem, specializacijo, razvojnim sodelovanjem, kakovostjo in sposobnostjo povezovanja, naša skupna odgovornost pa je, da ta potencial pretvorimo v dolgoročno tehnološko neodvisnost in kakovostna delovna mesta. Pri tem je desetletno uspešno povezovanje SRIP-a MATPRO dobra popotnica za naprej.

Ključni dosežki SRIP-a v minulem obdobju so: povezava področij kovinskih in nekovinskih materialov (kovine, kovinsko-predelovalna industrija, jeklo, aluminij, livarstvo…), uspešni skupni projekti, kot so npr. Materiali in Tehnologije za Nove Aplikacije (MARTINA), Modeliranje termo-mehAnskega pRocesiranja aluminijevih zliTIn za vrhuNske izdelke (MARTIN) ter Doseganje Čistosti in lastnosti z MikRo Legiranjem Jekel (ČMRLJ), priprava razvojnih usmeritev na osnovi stanja in potenciala za razvoj, kadrovska analiza in načrt za razvoj novih kadrov ter priprava ambicioznih predlogov za skupne razvojne projekte (COMET) in centre (SIPCAST, SIPCOMAT). 

Med izzivi je prof. dr. Andrej Kržan (Kemijski inštitut, Odsek za polimerno kemijo in tehnologijo) izpostavil vključitev razvojnih usmeritev v razpise vseh ravni in evalvacijske kriterije, redno in pravočasno objavljanje razpisov, vzpostavljanje skupnih razvojnih centrov, izpostavljen pa je bil tudi nujen razmislek pristojnih državnih institucij o načinu uporabe platforme SRIP. Uporaba materialov (v) prihodnosti se giblje v smeri večje uporabe materialov na globalnem nivoju, zato bodo trije prihodnji fokusi SRIP-a usmerjeni v energetsko učinkovitost in materialno neodvisnost, razvoj novih materialov in uporabo umetne inteligence ter prenos znanja. Predlagani cilji v naslednjem obdobju zajemajo povezavo vseh materialov, povezavo s krožnim gospodarstvom, zagotovitev umeščenosti v ukrepe in razvojno politiko.

Dr. Peter Cvahte, direktor strateškega razvoja, Impol 2000 d.d. ter predsednik Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije je podrobneje predstavil projekta MARTINA in MARTIN ter Slovenski pilotni center za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin (SIPCAST).

V prikazu znanj in kompetenc, ki bodo potrebna za razvoj naprednih materialov, digitalizacijo, trajnostne procese in uvajanje novih tehnologij, je Tina Kastelic (Kompetenca d.o.o.), predstavila novo, posodobljeno brošuro Kompetence za SRIP MATPRO, ki kompetenčne profile nadgrajuje in jih prilagaja sodobnim potrebam ter prihodnjim izzivom. Namenjena je podjetjem kot podlaga za kadrovske in razvojne odločitve, izobraževalne in raziskovalne institucije pa z njeno pomočjo lahko soustvarjajo ciljno usmerjena mikrodokazila. Uporabnikom brošura prinaša devet kompetenčnih profilov in šest vsebinskih svežnjev kompetenc.

Prihodnost pametne specializacije (S5+) je osvetlil Marko Hren (Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj). Po njegovih besedah domen pametne specializacije ni potrebno bistveno menjati, so pa bili vsi SRIP-i vabljeni, da sporočijo spremembe na prednostnih področjih znotraj svojih domen po principu podjetniškega odkrivanja. Na nivoju EU se v priporočilih med drugim ohranja nadaljnja krepitev sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom, pa tudi financiranje hubov, kot je SIPCAST, torej ima Slovenija z vidika Evropske komisije proste roke za nadaljnje financiranje grozdov, povezav, instrumentov za prenos znanja … Temeljita analiza vseh področij slovenske pametne specializacije v minulih desetih letih je pokazala, da je vseh 9 področij, vključno z materiali, ki celo nekoliko izstopajo, pokazalo rast ali vsaj enako stopnjo v vitalnosti, zato tudi ni razloga za spreminjanje sistema prioritet in grozdov, je pa za Slovenijo nujna politika grozdov. Pomembno je, da se v obdobju dveletnega “malega javnega razpisa” (ta seveda zaradi manjših finančnih sredstev, ki bodo na voljo, ne more nadomestiti politike grozdov), po katerem bo nastopil čas za Sklad za konkurenčnost, pripravijo dobri projekti. Predstavil je še časovnico, po kateri bo osnutek S5+ pripravljen za medresorsko obravnavo v sklopu priprav Nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov (NRPP).

V razpravi na okrogli mizi z naslovom Pozicioniranje materialov v gospodarskem razvoju Slovenije so sodelovali Jerica Vranc (direktorica, Kovis livarna d.o.o.), dr. Mojca Loncnar (koordinatorka projektov za trajnostni razvoj, SIJ Acroni d.o.o.), prof. dr. Jožef Medved (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo), prof. dr. Matjaž Godec (direktor, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije) in Tjaša Polc (koordinatorka SRIP-a MATPRO).

Razprava je pokazala, da je SRIP delujoč instrument povezovanja, v katerega je potrebno vlagati in graditi naprej, pri čemer bo pri novih grozdih pomemben tudi poslovni model. Razvoj potrebuje predvidljivo finančno in poslovno okolje tako za industrijo kot institucije znanja in hkrati hitro agilnost vseh ključnih deležnikov. Kompetence se spreminjajo, znanje je nujno vseživljenjsko dopolnjevati, pri čemer ne smemo pozabiti na analitično in kritično razmišljanje. Hkrati z razvojem novih materialov mora potekati tudi razvoj novih tehnologij. Vseh pet sogovornikov je izrazilo tudi podporo pilotnim centrom. Potrebujemo torej ekosisteme in partnerstva, da naše materiale ustrezno umestimo v verige vrednosti na evropskem nivoju, pa tudi na novih trgih ter celovito naslovimo en del dobavne verige.

Marko Drobnič: “Desetletno obdobje delovanja SRIP-a je pokazalo, da je področje industrije materialov visoko na zemljevidu najpomembnejših strateških področij v Evropi, pa tudi v Sloveniji. Ključno je, da potrebe po materialih rastejo, da bodo tako standardni kot napredni materiali sestavni del mnogih tehnologij, vprašanje pa je, ali bomo tudi v Sloveniji del te zgodbe ali ne. Vsekakor moramo biti ambiciozni, krepiti znanja in jih prenašati po celotni razvojno-raziskovalni vertikali z jasnim ciljem tržnega pozicioniranja in generiranja učinkov iz razvojnih aktivnosti. Država bo sistemsko podpirala te aktivnosti naprej, S5+ pa bo dala okvir za to, da se lahko aktivnosti nadaljujejo. Želimo si sistematične in kontinuirane podpore, samo s partnerstvom in povezovanjem pa smo lahko v relativno majhni ekonomiji uspešni.”

VIR: https://media.gzs.si/