Ljubljana, 22. 10. 2026 - Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide (v nadaljevanju: komisija) je na 78. seji 22. 10. 2026 v okviru 1. točke dnevnega reda obravnavala Predlog zakona o spremembah Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B) – skrajšani postopek, EPA 245-X, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Namen predloga zakona je v veljavni zakon uvesti izjemo, na podlagi katere prepoved oziroma ponudba alkoholnih pijač v prostorih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, ne bi veljala v času, ko tam navedena dejavnost ne poteka. 

Komisija je bila seznanjena z mnenji Ministrstva za zdravje in Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, ki rešitvam iz predloga zakona ne nasprotujeta, ter s stališči Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, Mladinske zveze Brez izgovora Slovenije, Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, ki so rešitvam iz predloga zakona odločno nasprotovali.

V razpravi članov komisije so bila izražena različna stališča, četudi so se vsi strinjali, da uživanje alkohola škoduje zdravju. 

Po eni strani je bilo tako ocenjeno, da predlog zakona prinaša življenjske rešitve z vidika, da se želi z njim uzakoniti že zatečeno stanje, in da se bo na tak način lahko zagotovilo celo boljši nadzor nad prodajo in ponudbo alkohola v objektih, v katerih se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, in na njim pripadajočih zemljiščih. Lažji naj bi bil tudi nadzor nad točenjem alkohola mladim. Poudarjeno je bilo tudi, da se bodo navedene aktivnosti lahko izvajale le v času, ko v navedenih objektih in na njim pripadajočih zemljiščih ne poteka dejavnost vzgoje in izobraževanja, zato rešitev z vidika morebitne asociacije šolskega prostora z možnostjo pitja alkohola ni sporna. Ocenjeno je bilo tudi, da takšne aktivnosti ne bi negativno vplivale na višjo stopnjo konzumiranja alkohola s strani mladih, saj je slednja odvisna od drugih dejavnikov. Med drugim naj bi na njihov odnos do alkohola in razumevanje njegove škodljivosti primarno vplivala predvsem vzgoja in zgled staršev.

Del članov komisije pa je opozoril na to, da predlaganim rešitvam družno nasprotujeta stroka s področja zdravstva in izobraževanja ter da bi se s takšnimi rešitvami izničilo vse napore, ki se jih vlaga v promocijo zdravega življenjskega sloga in preprečevanja odvisnosti, med drugim s strani NIJZ ter v okviru centrov za krepitev zdravja, zdravstveno-varstvenih centrov in vzgojno-izobraževalnih zavodov. S tega vidika in vidika zaščite javnega zdravja sta bili kot popolnoma neprimerni ocenjeni stališči Ministrstva za zdravje in Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino do predlaganih rešitev. Poudarjeno je bilo, da mora šola nujno ostati prostor posebnega družbenega pomena ter dobrih zgledov. Izpostavljeni so bili tudi pozitivni učinki trenutne zakonodaje v smeri padanja trenda uživanja alkohola med mladimi. Posledično je bilo ocenjeno, da je nujno nadaljevati z ukrepi, ki dokazano delujejo (omejevanje fizične dostopnosti z vidika časa in prostora) proti impulzivni rabi alkohola. Izražena je bila skrb, da bi z rešitvami v predlogu zakona dosegli ravno nasprotno in izničili leta vloženega dela v omejevanje uporabe alkohola med mladimi in tudi na splošno. 

Po opravljeni razpravi komisija v okviru odločanja predlogu zakona ni izrekla podpore.

Komisija se je v okviru 2. točke dnevnega reda seznanila z Letnim poročilom o kakovosti v zdravstvu za leto 2025, EPA 225-X, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije, pripravila pa ga je Javna agencija Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu (v nadaljevanju: Agencija). V razpravi članov komisije je bilo opozorjeno, da z vsebino poročila ni bil seznanjen Svet Agencije, da poročilo ne vsebuje vseh zakonsko priporočenih zahtev iz Zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in da kaže na to, da je bil pripravljen zgolj z namenom formalne izpolnitve zakonskih obvez. Opozorjeno je bilo tudi na to, da izvajalci, ki niso poročali Agenciji, za to niso bili sankcionirani, prav tako za kršitelje zakonodaje ni  predvidenih nobenih drugih ukrepov. Obenem je bila izražena pohvala pristojnemu Ministrstvu za zdravje in Vladi Republike Slovenije, da sta v trenutni direktorici agencije, ki je funkcijo nastopila z julijem 2026, prepoznala strokovnjakinjo z izkušnjami iz prakse na tem področju, ki bo lahko delo agencije ustrezno nadgradila in odpravila zaznane pomanjkljivosti. 

Predlagano je bilo tudi, da se ponovno razmisli, da se pristojnost za izvajanje izrednih strokovnih nadzorov v zdravstvu vrne stanovskim združenjem, ki so do zadnje spremembe zakonodaje slednje izvajala na visoki kakovostni ravni. Predstavnik Ministrstva za zdravje je ob tem napovedal, da so spremembe na tem področju že v pripravi.

VIR: Državni svet