Po besedah direktorja družbe Plinovodi bi ob pravem tržnem signalu lahko omogočili dvosmerni pretok na meji med Slovenijo in Avstrijo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je nedavno ob srečanju z bavarskim ministrskim predsednikom Markusom Söderjem napovedal, da bi plin iz terminala za utekočinjen zemeljski plin (LNG) na Krku v roku dveh let lahko prek Slovenije in Avstrije stekel tudi do Nemčije. 

Vendar pa na mejni točki Ceršak, stiku med slovenskim in avstrijskim plinovodnim sistemom, trenutno ni omogočen povratni pretok plina proti Avstriji. O tem, ali bi se to utegnilo spremeniti, smo povprašali direktorja družbe Plinovodi d.o.o., slovenskega operaterja prenosnega sistema plina, mag. Matijo Bitenca.  

»Ta možnost obstaja, vendar toka trenutno fizično ni mogoče obrniti brez določenih nadgradenj našega sistema,« nam je povedal. Obseg nadgradenj je po njegovih besedah odvisen predvsem od količin plina, ki bi jih trgovci želeli prepeljati čez Slovenijo proti severu, ter od zahtevanih predajnih tlakov na mejnih točkah.

Čakajoč na tržni signal

Kot je spomnil Bitenc, so zmogljivost povezave s Hrvaško junija povečali na približno milijardo kubičnih metrov plina na leto, v začetku prihodnjega leta pa naj bi dosegla do 1,5 milijarde kubičnih metrov plina na leto. »Če bi želeli to zmogljivost usmeriti proti severu in bi bili vstopni ter izstopni tlaki ustrezno usklajeni, bi bile na slovenski strani potrebne razmeroma manjše naložbe, predvsem na kompresorski postaji Kidričevo in mejni merilno regulacijski postaji Ceršak, nekaj posegov pa tudi na avstrijski strani.« Ugoden dejavnik pri tem je, da so potrebni objekti že umeščeni v prostor z državnim prostorskim načrtom.

Vendar, opozarja, Bitenc, za zdaj še niso zaznali dovolj jasnih tržnih signalov, ki bi upravičili takšno naložbo. »Ključen je tržni signal. Kot regulirani operater prenosnega sistema plina moramo projekt vključiti v razvojni in naložbeni načrt, pridobiti potrditev Agencije za energijo, zagotoviti financiranje ter pripraviti projektno dokumentacijo. Neznanka so trenutno tudi dobavni roki plinskih kompresorjev zaradi povečanega povpraševanja zaradi gradnje podatkovnih centrov. Šele ko bodo znani zahtevani pretoki in predajni tlaki, bomo lahko določili dejansko tehnično rešitev in realne roke izvedbe.« Po sprejetju končne investicijske odločitve, dodaja, takšni projekti praviloma ne bi smeli trajati več kot tri leta.

Mednarodna podpora

Pa je bil o tej možnosti že v stiku s hrvaško stranjo? »Redno smo v stikih z vsemi stranmi, saj je to naša naloga. Pričakujem, da bomo v prihodnjih mesecih prišli do konkretnejših rešitev.«

S hrvaškim premierom Plenkovićem sta o tej temi na kratko spregovorila ob junijskem odprtju plinovoda Lučko – Zabok, je povedal. »Premier Plenković je bil nedavno na obisku na Bavarskem, kjer je dobil jasno podporo vzpostavitvi tega plinskega koridorja kot alternativne oskrbovalne poti za Bavarsko. Projekt naj bi Bavarci podprli tudi v Bruslju. Hkrati so podprli vzpostavitev novega vodikovega koridorja čez Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo do Bavarske. Ti projekti se torej usklajujejo na mednarodni ravni.«

Že danes obračanje pretoka "na papirju"

Komercialno oziroma »na papirju« je sicer, kot je pojasnil Bitenc, tok plina mogoče obrniti že danes. »Trgovci lahko s pogodbami dosežejo, da se del plina, ki bi sicer tekel proti Sloveniji, ustavi že v Avstriji, nadomesti pa ga plin iz smeri Hrvaške. Takšni posli se po povečanju zmogljivosti na meji s Hrvaško že izvajajo, tudi med zakupniki terminala Krk ter evropskimi trgovci.« Za dejanski fizični obrat toka pa so potrebne nadgradnje.

»Trg redno spremljamo«

Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER je sicer nedavno Sloveniji in Avstriji podala pozitivno mnenje na odobritev izjeme nacionalnih regulatorjev, po kateri jima vsaj do leta 2029 ni treba vzpostaviti dvosmernega pretoka na mejni točki Ceršak. »Izjema je mogoča, kadar trg ne izkaže interesa oziroma kadar povezava ni smiselna ali potrebna z vidika zanesljivosti oskrbe,« je pojasnil Bitenc. 

V preteklih tržnih poizvedbah udeleženci po njegovih besedah niso izkazali interesa, tudi Avstrija povezave doslej ni prepoznala kot pomembnega prispevka k zanesljivosti oskrbe. »Zato pogoji za vzpostavitev niso bili izpolnjeni in regulatornim institucijam smo predlagali podaljšanje izjeme. Kljub temu trg redno preverjamo. Če se bo pojavil interes, lahko pristop spremenimo in začnemo projektne aktivnosti.« 

VIR: https://www.nas-stik.si/