Strokovnjaki poudarjajo, da so za razlike pri pljučnem raku med državami ključne protitobačne politike. Pri raku materničnega vratu pa so odločilni dejavniki cepljenje proti človeškemu papilomavirusu (HPV) ter redna udeležba na presejalnih programih.

27. oktober 2026 ob 7:17

Strokovnjaki poudarjajo, da so za razlike pri pljučnem raku med državami ključne protitobačne politike. Pri raku materničnega vratu pa so odločilni dejavniki cepljenje proti človeškemu papilomavirusu (HPV) ter redna udeležba na presejalnih programih.

V Evropi država bivanja pomembno vpliva na tveganje za nastanek raka, kažejo izrazite razlike med članicami EU pri pljučnem raku in raku materničnega vratu. 

Analiza, ki temelji na ocenah Evropskega informacijskega sistema za rake (ECIS) za leto 2024, razkriva, da so te neenakosti v letu 2024 povzročile ocenjenih 29.412 dodatnih primerov raka v državah članicah, ki presegajo povprečje Unije.

Pri pljučnem raku je med moškimi zabeleženih približno 199 tisoč novih primerov s povprečno incidenco 89 primerov na 100.000 prebivalcev. Razpon je ogromen: od 38 primerov na Švedskem do 130 na Madžarskem, kar je več kot trikrat več.

V dvanajst državah nad povprečjem je bilo zabeleženih 11.105 dodatnih primerov, pri čemer prednjačijo Poljska (3.934), Madžarska (1.734) in Romunija (1.533). Med ženskami je novih diagnoz pljučnega raka približno 116 tisoč (povprečje 43 na 100.000), razlike pa so še večje. Stopnja se giblje od 20 v Litvi do 83 na Danskem, kar je več kot štirikratna razlika. V enajstih državah nad povprečjem je 13.441 novih primerov, največ v Nemčiji (3.074) in na Nizozemskem (3.069).

Pri raku materničnega vratu je ugotovljenih približno 28 tisoč novih diagnoz, s povprečno incidenco 12 primerov na 100.000 žensk. V Romuniji incidenca znaša kar 36 primerov na 100.000 žensk, medtem ko je na Malti le 5 – to je 7,2-kratna razlika. V desetih državah nad povprečjem je skupno 4.866 novih primerov, od tega več kot polovica v Romuniji (2.475), sledi pa ji Poljska (861).

Strokovnjaki poudarjajo, da so za razlike pri pljučnem raku ključne protitobačne politike. Pri raku materničnega vratu pa so odločilni dejavniki cepljenje proti človeškemu papilomavirusu (HPV), ki je glavni povzročitelj te bolezni, ter redna udeležba na presejalnih programih, ki omogočajo zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb.

Slika slovenske statistike ponuja dve različni zgodbi: pri pljučnem raku zaznavamo opozorilne trende, medtem ko smo pri raku materničnega vratu v samem evropskem vrhu po uspešnosti preprečevanja.

Pljučni rak v Sloveniji

Pljučni rak je pri nas eden najpogostejših rakov in zahteva največ življenj. Letno v Sloveniji za njim zboli približno 1.700 ljudi. Letno zboli okoli tisoč moških. Dolgoletni trend obolevnosti pri moških sicer počasi upada ali stagnira, kar je posledica zmanjševanja deleža kadilcev med moškimi v preteklih desetletjih. Letno za pljučnim rakom zboli okoli 700 žensk. Tukaj strokovnjaki opozarjajo na izrazit porast – še pred dobrim desetletjem je letno zbolelo okoli 400 žensk. Ta trend zrcali razmah kajenja med ženskami v preteklosti.

Po podatkih OECD Profila države o stanju na področju raka za leto 2025 je incidenca pljučnega raka pri slovenskih moških nekoliko nad povprečjem EU, medtem ko je pri ženskah še vedno malenkost pod evropskim povprečjem, a se mu hitro približuje.

Rak materničnega vratu

Slovenija je na tem področju dosegla izjemen javnozdravstveni uspeh. Po zaslugi državnega presejalnega programa ZORA, ki deluje že od leta 2003, se je obolevnost za tem rakom več kot prepolovila. Pred uvedbo programa je letno zbolelo več kot 200 žensk. V zadnjih letih je ta številka upadla na 100 do 120 primerov letno.

Po najnovejših podatkih je bilo zabeleženo rekordno nizko število – le 81 novih primerov v enem letu, s čimer se Slovenija hitro približuje cilju Svetovne zdravstvene organizacije (manj kot 4 primeri na 100.000 žensk) za popolno odpravo tega raka.

V Evropskem indeksu presejalnih politik za raka materničnega vratu je Slovenija zasedla 1. mesto med vsemi evropskimi državami.

Glavna razlika med obema boleznima v Sloveniji ostaja dostopnost preventive. Medtem ko imamo za raka materničnega vratu vrhunski presejalni sistem in učinkovito cepljenje proti HPV, je glavno orožje proti pljučnemu raku še vedno preventiva na ravni posameznika – predvsem opuščanje kajenja ter skrb za čist zrak v bivalnih okoljih

VIR: https://info360.si/