RaSTEM – Raziskovalni Stefanovi mednarodni dnevi 2026

28. 10. 2026

Piše: Anastazija Pertot

RaSTEM – Raziskovalni Stefanovi mednarodni dnevi 2026

Kako spodbuditi mlade k zanimanju za znanost, tehniko in raziskovanje? Kako okrepiti sodelovanje in povezovanje med šolami, raziskovalnimi ustanovami, podjetji in širšo javnostjo? Na vsa ta vprašanja so profesorji in dijaki Državnega izobraževalnega zavoda Jožef Stefan iz Trsta dobili pravi odgovor. Že drugo leto namreč na šoli prirejajo tridnevni dogodek z naslovom RaSTEM (Znanost in tehnika med šolo, raziskovanjem in podjetništvom), to so raziskovalni Stefanovi mednarodni dnevi, na katerih obiskovalcem ponudijo različne možnosti za spoznavanje znanosti na nekoliko drugačen, predvsem praktičen in dostopen način.

O PROJEKTU

Več o projektu nam je med obiskom na šoli v imenu organizacijskega odbora povedala profesorica italijanščine Helena Pertot. Pojasnila je, da je ideja za projekt nastala ob razmisleku o različnih prireditvah, namenjenih približevanju šolske dejavnosti javnosti, kot sta na primer Noč znanstvenikov in Noč klasikov. Na šoli so tako želeli pripraviti podoben dogodek, ki bi širši javnosti predstavil njihovo delo, hkrati pa bi dijakom in obiskovalcem omogočil, da znanost spoznajo tudi skozi praktične izkušnje. Projekt so si zamislili kot tridnevni dogodek. Prvi dan je namenjen delavnicam za osnovnošolce in srednješolce. Podobne delavnice so na šoli izvajali že v preteklih letih, vendar so ugotovili, da obiskovalci med dnevi odprtih vrat pogosto nimajo dovolj časa, da bi posamezen poskus izvedli od začetka do konca. Zato so želeli ustvariti priložnost, v kateri bi lahko udeleženci laboratorijsko delo zares izkusili. Kot je poudarila profesorica Pertot, ima njihova šola zelo dobro opremljene laboratorije in velik poudarek namenja praktičnemu pouku. Prav zato se ji zdi pomembno, da dijaki in obiskovalci ne spoznavajo le teoretičnih vsebin, temveč lahko znanstvene postopke tudi sami preizkusijo. Poleg praktičnega spoznavanja znanosti je eden glavnih ciljev projekta tudi odpiranje šole širši javnosti. Želijo si, da šole ne bi dojemali zgolj kot prostor, kamor dijaki prihajajo k pouku, starši pa na govorilne ure, ampak kot ustanovo, v kateri nastajajo konkretni projekti, potekajo raziskave in se razvijajo nova znanja. Obiskovalci lahko tako neposredno spoznajo, kaj na šoli počnejo in katere možnosti jim ponuja. Pomemben del projekta predstavlja tudi sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami, podjetji in drugimi izobraževalnimi institucijami, s katerimi šola že sicer sodeluje, med drugim pri izvajanju praktičnega usposabljanja dijakov. Dogodek jim omogoča, da se predstavijo mladim in jim približajo različne možnosti nadaljnjega izobraževanja ter poklicnega razvoja. Poseben poudarek je namenjen dijakom zaključnih letnikov, ki se odločajo o svoji prihodnosti. Na dogodku se predstavljajo raziskovalne ustanove, univerze, višje šole in podjetja, ki mladim pokažejo, kakšne poti lahko izberejo po končanem šolanju. Med drugim lahko spoznajo različne poklice v raziskovalnem okolju in gospodarstvu, od raziskovalnega dela do dela tehničnih strokovnjakov. Profesorica je ob tem izpostavila, da dijaki tehniških smeri pogosto hitro najdejo zaposlitev, saj je povpraševanje po njihovem znanju veliko. Vendar jih želijo spodbuditi, da pri prvi zaposlitvi ne bi ostali zgolj zato, ker jim zagotavlja takojšen zaslužek. Po mnenju profesorjev je namreč zelo pomembno, da tudi po končanem šolanju nadaljujejo izobraževanje in se strokovno izpopolnjujejo.

Profesorica Helena Pertot je nazadnje še poudarila, da si na šoli želijo, da bi ta postala pomembno središče znanja in podpore tudi za druge izobraževalne ustanove, zlasti za osnovne šole, navsezadnje pa tudi odprt prostor za izmenjavo znanja, raziskovanja, prostor za sodelovanje z drugimi ustanovami ter spodbujanje mladih k razmišljanju o svoji prihodnosti. Znanost bi tako približali širši javnosti, šolo pa uveljavili kot središče, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispeva tudi k razvoju lokalnega okolja.

TRIDNEVNI PROGRAM

Od četrtka, 22. oktobra, do sobote, 24. oktobra 2026, je na šoli potekal tridnevni znanstveni dogodek, namenjen učencem, dijakom, družinam, učiteljem, raziskovalcem, podjetjem in vsem, ki jih zanimajo znanost, tehnologija in svet prihodnosti. Obiskovalcem je ponudil priložnost za spoznavanje znanosti na drugačen način, predvsem praktično, interaktivno in dostopno.

Dogodek se je v četrtek zvečer začel s poljudnoznanstvenim predavanjem Marka Kokola, strokovnjaka za umetno inteligenco in digitalne tehnologije. Predstavil je razvoj umetne inteligence, njen vpliv na vsakdanje življenje ter prednosti in nevarnosti njene uporabe. Predavanje je pritegnilo tudi dijake, ki so gostu zastavili več vprašanj. Predavatelju je uspelo zahtevno področje predstaviti na razumljiv in zanimiv način. Posebej je izpostavil, kako lahko umetno inteligenco uporabljamo pri učenju, ne da bi z njo nadomestili lastno razmišljanje. Tudi na šoli se zavedajo, da je treba dijake naučiti odgovorne uporabe teh orodij. Zato imajo določena pravila, ki opredeljujejo, kdaj je uporaba umetne inteligence dovoljena in kdaj ne.

Petek je bil namenjen predvsem osnovnošolcem in srednješolcem, ki so sodelovali v praktičnih delavnicah in laboratorijskih dejavnostih s področij naravoslovja, tehnike, tehnologije, matematike in drugih področij. Dopoldne so bili najprej na vrsti osnovnošolci, pozneje pa še srednješolci. Udeleženci so ob vodenju dijakov, lahko izvajali eksperimente, preizkušali različne postopke in samostojno raziskovali.

V soboto je šola odprla vrata širši javnosti. Obiskovalci so si lahko ogledali laboratorije, sodelovali pri poskusih ter spoznali delo raziskovalnih ustanov, univerz, podjetij in drugih organizacij. Med sodelujočimi so bili Univerza v Trstu, ARPA, OGS, Institut Jožef Stefan, LifeTech ITS Academy, INFN, Interreg in Klub zamejskih študentov. Predstavili so različna raziskovalna področja, opremo in možnosti nadaljnjega izobraževanja. Program so dopolnila kratka poljudnoznanstvena predavanja. Strokovnjaki so predstavili teme s področij fizike, mehanskega inženirstva, biologije, informacijske tehnologije in letalstva. Med sodelujočimi so bili tudi predstavniki Inštituta Jožef Stefan, podjetja Pipistrel, Elettra Sincrotrone Trieste in InnoWay. Predavanja so potekala v slovenščini, italijanščini ali angleščini. Obiskovalci so tako lahko iz prve roke spoznali, kako poteka raziskovalno delo, katera znanja so potrebna in kakšne poklicne možnosti ponujajo različna področja.

PROFESORJI IN DIJAKI V PRVI VRSTI

Profesor kemije Aleksandar Mandić je za osnovnošolce iz Šempolaja pripravil delavnico, na kateri so s kombiniranjem različnih snovi izvedli štiri kemijske reakcije in pridobljene barve uporabili za izdelavo lastnih barvic. Pri enem od poskusov so z združevanjem bakrovega sulfata in natrijevega karbonata dobili svetlomodro oborino, ki je po segrevanju postala svetlozelena. Pri izvedbi so jim pomagali dijaki tretjega letnika, ki so razlagali postopke in jih vodili skozi poskuse. Osnovnošolci so tako spoznali tudi laboratorijsko opremo ter tehnike, kot so tehtanje, merjenje in pipetiranje.

Profesor mehanike Marko Emili je za osnovnošolce pripravil delavnico izdelovanja škatel za orodje iz odpadnega kartona. Učenci so po načrtu izrezovali in sestavljali dele, končne izdelke pa okrasili po lastnih zamislih. Ob pomoči dijakov so spoznavali osnove ročnega dela in pomen ponovne uporabe materialov. Vsak učenec je prejel tudi navodila, da lahko dejavnost ponovi pri pouku.

Profesor laboratorijskega pouka elektronike Ryan Starc je za osnovnošolce pripravil delavnico, na kateri so spoznavali osnove elektronike. S pomočjo bakrenega lepilnega traku, baterij in elektronskih komponent so sestavljali preprosta papirnata vezja, pri katerih so prižigali LED-diode, izdelali semafor z barvnimi lučkami in voščilnico z motivom Vojne zvezd, v kateri se je ob pritisku na gumb prižgala svetlobna sablja. Učenci so se naučili, da mora biti električno vezje sklenjeno, da lahko teče električni tok, ter spoznali vlogo upora pri zaščiti diode. Pri sestavljanju so jim pomagali dijaki in profesorji.

Profesor matematike Danijel Simonettig je v okviru matematičnega laboratorija v Fizikalnici pripravil delavnico, pri kateri so učenci iz lepenke izrezovali mreže geometrijskih teles, kot so kocke, kvadri in prizme, ter jih s pomočjo kartončkov in vrvic sestavljali v tridimenzionalne oblike. Ob praktičnem delu so spoznavali povezavo med geometrijskimi telesi in formulami za izračun ploščine, površine ter prostornine. Delavnica je bila posebej koristna, saj so učenci te vsebine ravno obravnavali pri pouku, zato so lahko svoje znanje utrdili na praktičen in zabaven način.

VIR: https://www.noviglas.eu/