Brez tega denarja bodo pod pritiskom cene daljinskega ogrevanja, elektroenergetski sistem pa bo ostal brez pomembnega vira za proizvodnjo električne energije in sistemske storitve, zlasti pozimi, opozarjajo v Energetiki Maribor.

V proizvodni strukturi Energetike Maribor naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije - v njihovem primeru gre za plinske motorje - predstavljajo približno 40 odstotkov celotne proizvodnje toplote v sistemu daljinskega ogrevanja.

Te naprave so vključene v podporno shemo, v okviru katere na podlagi referenčnih stroškov prejmejo ustrezno obratovalno podporo za ekonomsko upravičeno obratovanje. Vendar na Energetiki Maribor opozarjajo, da se že konec prihodnjega leta izteka desetletno obdobje upravičenosti obratovalne podpore za njihove glavne kogeneracijske naprave. Kot opozarjajo, bo brez ustrezne podpore nadaljnje pasovno obratovanje (stalna in stabilna proizvodnja) teh naprav postalo ekonomsko neupravičeno.

»Težko bo ostati konkurenčen«

»Kogeneracija je v osnovi namenjena proizvodnji električne energije,« nam je pojasnil Alen Kolman, vodja proizvodnje v Energetiki Maribor. »Gre za plinski motor, pri katerem prek vmesnega hladilnega sistema zajamemo tudi toploto, ki bi jo sicer izpustili v zrak. S takšno napravo lahko z višjim skupnim izkoristkom hkrati proizvajamo elektriko in toploto, kot če bi ju proizvajali ločeno. Težava je, da se država od podpore takim napravam postopoma umika.«

Pri eni starejši napravi se jim je podpora že iztekla, pri ključnih večjih napravah s skupno močjo 13 MW (skupna moč vseh znaša 18 MW) pa se bo to zgodilo konec leta 2027. »Brez obratovalne podpore je zelo težko ostati ekonomsko konkurenčen, kar vpliva tudi na ceno toplote. Bojimo se, da bodo po letu 2027 te, sicer amortizirane in dobro ohranjene naprave, večinoma mirovale,« je opozoril Kolman.

Z napravo, ki ji je obratovalna podpora potekla že leta 2024, na Energetiki Maribor sicer še vedno obratujejo, vendar je število ur, ko so cene električne energije primerne, na letni ravni bistveno manjše, kot je bilo to pred potekom obratovalne podpore. Posledično je tudi količina »cenejše« toplote bistveno manjša, kar se bo po njihovih besedah zagotovo poznalo na položnicah odjemalcev. »Podoben scenarij nas čaka tudi konec leta 2027 z ostalimi napravami,« pravi Kolman.  

»Pogosto spregledan del sistema«

Male elektrarne, zlasti kogeneracije, so po mnenju direktorja Energetike Maribor Jožeta Hebarja pomemben, a pogosto spregledan del elektroenergetskega sistema. »Osemnajst megavatov proizvodnje za Maribor ni malo. Če bi naše kogeneracije obratovale 8000 ur na leto, bi proizvedle precej več elektrike kot prva v verigi dravskih hidroelektrarn - hidroelektrarna v Dravogradu.«

Ob izteku podpor pa se lahko zgodi, da jih bodo prisiljeni opustili. »Zelo verjetno bomo v drugi polovici leta 2027 razmišljali, ali in kdaj jih sploh še zagnati.«

In to se mu zdi škoda. »Pred načrtovanjem novih naprav bi se morali najprej vprašati, kaj je narobe z obstoječimi. Te so z nadgradnjami že danes pripravljene na obratovanje s pomembnim deležem vodika, podobno kot to za prihodnje naprave zahtevajo v Nemčiji. Z določenimi prilagoditvami bi lahko delovale celo na stoodstotni vodik. Škoda bi bilo, da ne bi izkoristili usposobljenih ljudi in obstoječe tehnike.«

Preoblikovanje podporne sheme?

Prihodnost kogeneracij v Sloveniji je bila sicer tudi ena od tem letošnje Vseslovenske energetske konference v organizaciji Slovenskega združenja za energetiko.

Eden od sklepov konference je bil, da »obstoječih soproizvodnih naprav na zemeljski plin ni primerno vrednotiti zgolj skozi količino proizvedene električne energije, saj zagotavljajo tudi toploto, razpoložljivo moč, prožnost obratovanja in pomembne sistemske rezerve«.

Po mnenju udeležencev konference bi bilo treba »preprečiti prezgodnje zapiranje tehnično ustreznih in sistemsko potrebnih SPTE ter podporne sheme postopno preoblikovati iz podpore proizvedeni energiji v mehanizme, ki vrednotijo razpoložljivost, prožnost in prispevek k zanesljivosti energetskega sistema, ob hkratnem postopnem zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv.«

Na Energetiki Maribor sicer poudarjajo, da na prehodu z zemeljskega plina delajo izredno intenzivno. Z zagonom visokotemperaturne toplotne črpalke konec leta 2024, zagonom biomasnega kotla v letu 2025, novim projektom biomasnega kotla v Melju ter projektom energijske izrabe odpadkov pospešeno delajo na prestrukturiranju sistema daljinskega ogrevanja.

Vendar pa poudarjajo, da je za vmesno obdobje še vedno nujno omogočiti ustrezno obratovalno podporo ter s tem obdržati kogeneracijske naprave v proizvodni shemi, tudi s ciljem zagotavljanja stabilnosti elektroenergetskega sistema.

VIR: https://www.nas-stik.si/