Direktor Elesa poziva k nujnim spremembam z namenom povečanja omrežninskih prihodkov. Kako odgovarjajo v NGEN?

Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar je na torkovi Delovi poslovni konferenci Energetika 2026 govoril o zahtevnem energetskem letu 2027, ki nas čaka. Čeprav že dlje časa poziva k nujnemu zvišanju omrežnine za distribucijo električne energije (primanjkljaj na letni ravni presega 100 milijonov evrov), je zaradi zaostrenih razmer na energetskih trgih v svojih zahtevah popustil in se »sprijaznil« s tem, da omrežnina vsaj prihodnje leto ostane nespremenjena.

»Sem pa za to, da se takoj ukine triletni moratorij na plačevanje omrežnine za velike baterijske hranilnike,« je dodal. »Poglejte to norost: če želite priključiti baterijski sistem, potrebujete povezavo na omrežje. Eles ali elektrodistribucijska podjetja moramo to sfinancirati, vir sredstev pa je omrežnina.«

Zakon o oskrbi z električno energijo namreč v 109. členu določa, da »za prevzemno-predajna mesta, prek katerih so na visoko in srednjenapetostno omrežje neposredno priključeni baterijski hranilniki električne energije, ki prevzeto električno energijo namenjajo izključno za poznejšo pretvorbo shranjene energije v električno energijo in oddajo v omrežje, uporabnik sistema ne plačuje omrežnine za prenosni in distribucijski sistem za obdobje treh let od pridobitve uporabnega dovoljenja in omrežnine za priključno moč.«

Za enak ukrep se je Mervar zavzel tudi pri črpalnih hidroelektrarnah, ki so po istem zakonu upravičene do najmanj 12-letne oprostitve plačevanja omrežnine od pridobitve uporabnega dovoljenja. V skladu z njegovim pozivom bi se morala sprememba zgoditi že z novim letom.

NGEN: »To bi vplivalo na naše naložbene odločitve«

Za odziv smo prosili družbo NGEN, ki je lastnica največje moči sistemskih baterijskih hranilnikov v Sloveniji. Kot nam je odgovoril njen ustanovitelj in direktor Roman Bernard, je fleksibilnost danes ena ključnih dobrin elektroenergetskega sistema. Baterijski hranilniki po njegovih besedah razbremenjujejo omrežje, zagotavljajo sistemske storitve in znižujejo potrebe po dragih vlaganjih v omrežje.

»Za investitorje je pomembno, da je okolje stabilno in predvidljivo. Naložba v baterijski hranilnik se načrtuje za 15 let ali več in se odloča na podlagi pravil, ki veljajo ob odločitvi. Če se ključni pogoji, kot je omrežnina, spreminjajo kmalu po uvedbi, to povečuje tveganje, podraži financiranje in odvrača kapital.«

Ukinitev triletne oprostitve bi ekonomiko novih projektov v Sloveniji nedvomno poslabšala, opozarja.  »Omrežnina je pri hranilnikih eden večjih stalnih stroškov, saj elektriko iz omrežja odjemajo in jo vanj vračajo. To bi neposredno vplivalo na naše odločitve o novih naložbah v Sloveniji.«

Sosednje države po njegovih besedah iščejo načine, kako hranilnike kot vir fleksibilnosti spodbuditi in ne obremeniti. »Slovenija si ne bi smela privoščiti, da investicije v fleksibilnost odtekajo čez mejo, saj prav ti sistemi pomagajo omrežju in pospešujejo zeleni prehod.« 

VIR: https://www.nas-stik.si/