Ljubljana, 9. november 2026 – Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 58. seji obravnavala možnosti zagotavljanja dodatnih državnih kmetijskih zemljišč v zakup živinorejskim kmetijam, problematiko odpravljanja zaraščanja kmetijskih zemljišč ter potrebo po celovitem odpravljanju posledic naravnih nesreč, ki so v letu 2026 prizadele slovensko kmetijstvo.

Obravnavala je tudi odgovor Vlade glede padca odkupnih cen mleka in se seznanila z odločbo Ustavnega sodišča v zvezi z zahtevo Državnega sveta za oceno ustavnosti Zakona o gozdovih ter predpisov, ki urejajo gozdnogospodarsko načrtovanje in varovalne gozdove.

Komisija je na pobudo državnega svetnika Antona Medveda obravnavala možnosti zagotavljanja dodatnih državnih kmetijskih zemljišč v zakup živinorejskim kmetijam, ki se zaradi pomanjkanja razpoložljivih površin in vse pogostejših vremenskih ujm soočajo s težavami pri zagotavljanju zadostnih količin krme. Poudarila je, da je treba družinskim kmetijam omogočiti dostop do dodatnih zemljišč, predvsem za zagotavljanje zadostne krmne osnove in oblikovanje zalog krme, kar bi prispevalo k ohranjanju obstoječega obsega živinoreje in večji odpornosti kmetij na podnebne spremembe.

V razpravi je bilo posebej izpostavljeno, da je dostop do kmetijskih zemljišč eno ključnih vprašanj za dolgoročni obstoj in razvoj družinskih kmetij ter zagotavljanje pogojev za mlade prevzemnike. Brez zadostnih obdelovalnih površin številne kmetije ne morejo zagotavljati ekonomsko vzdržnega poslovanja, kar ogroža njihovo prihodnost in pospešuje opuščanje kmetovanja. Razpravljavci so opozorili tudi na velike komplekse državnih kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v zakupu posamezna kmetijska podjetja, ter izpostavili možnost njihovega postopnega razdeljevanja in oddajanja manjših površin družinskim kmetijam. Ob tem so poudarili, da so potrebne sistemske rešitve in po potrebi tudi spremembe zakonodaje, predvsem glede prednostne pravice obstoječih zakupnikov. Predstavnik Ministrstva za kmetijstvo je pojasnil, da gre za zahtevno vprašanje, pri katerem je treba uskladiti interese družinskih kmetij in večjih kmetijskih podjetij, ki prav tako pomembno prispevajo k domači pridelavi hrane. Ob tem je izpostavil, da živinoreja zaradi naravnih danosti Slovenije pridobiva večji pomen tudi pri oblikovanju prihodnje kmetijske politike. Komisija je ponovno predlagala, da naj bodo v svetu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ponovno zastopani predstavniki kmetov kot uporabnikov državnih kmetijskih zemljišč. Komisija je predlagala, da Ministrstvo za kmetijstvo v sodelovanju s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije prouči možnosti za uvedbo zgornje omejitve obsega državnih kmetijskih zemljišč, ki jih lahko ima posamezni zakupnik v zakupu, pri čemer naj se proučijo ločene omejitve za gospodarske družbe in družinske kmetije ter zagotovi ustrezno varstvo obstoječih zakupnih razmerij družinskih kmetij. Komisija je predlagala proučitev sprememb Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč ter ustreznih sprememb Zakona o kmetijskih zemljiščih, pri čemer naj se upoštevajo tudi rešitve iz predloga pravilnika, ki ga je pripravilo Združenje slovenske kmečke iniciative. 

Komisija je opozorila še na vprašanje pravičnosti veljavne ureditve delnega oziroma celotnega odpisa zakupnine zaradi posledic naravnih nesreč in predlagala proučitev ustreznosti veljavne ureditve z vidika enakopravne obravnave prizadetih kmetijskih gospodarstev.

Na pobudo državnega svetnika Miloša Poholeta je komisija obravnavala težave pri izvajanju ukrepa odpravljanja zaraščanja kmetijskih zemljišč. Opozorila je, da veljavna ureditev zaradi omejevalnih pogojev in administrativnih ovir otežuje ponovno vzpostavitev kmetijske rabe na zaraščenih zemljiščih, čeprav ima Slovenija že sicer omejene površine, primerne za kmetijsko pridelavo.

V razpravi so bila posebej izpostavljena različna stališča kmetijskega in gozdarskega sektorja glede varovanja gozdnih površin in ponovne vzpostavitve kmetijske rabe. Razpravljavci so opozorili na neskladja med posameznimi predpisi in pogoji za pridobitev podpore, zaradi katerih zemljišča, ki so bila nekoč kmetijska in so se pozneje zarasla, pogosto niso upravičena do sredstev za odpravljanje zaraščanja. Posebej problematično je, da so iz ukrepa izključene nekatere kategorije dejanske rabe zemljišč, zlasti zemljišča z dejansko rabo 2000 – gozd, čeprav bi bilo na posameznih površinah mogoče ponovno vzpostaviti kmetijsko pridelavo. Opozorili so tudi na omejitev krčitve gozda v kmetijske namene na največ 0,5 hektarja brez predhodne spremembe prostorskega akta in na zahtevne postopke za spremembo namenske rabe večjih površin. Ob tem se je odprlo tudi vprašanje primerljivosti slovenske ureditve z ureditvami v drugih državah članicah Evropske unije. Posebna pozornost je bila namenjena Uredbi Evropske unije o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR), razpravljavci so menili, da je treba pri njenem izvajanju upoštevati posebnosti Slovenije, za katero je značilna velika gozdnatost in dolgotrajno zaraščanje kmetijskih površin.

Komisija je predlagala spremembo Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, s katero bi se krog zemljišč, upravičenih do podpore, razširil tudi na zemljišča z dejansko rabo 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče in 2000 – gozd, kadar so po namenski rabi prostora opredeljena kot kmetijska zemljišča. Predlagala je tudi dopustitev odstranjevanja panjev in korenin v okviru agromelioracijskih del za odpravljanje zaraščanja. Hkrati je po mnenju komisije treba ustrezno prilagoditi veljavni javni razpis oziroma objaviti nov razpis, ki bi omogočal učinkovitejše izvajanje ukrepa in porabo razpoložljivih sredstev. Komisija poudarja, da je treba poenostaviti postopke ponovne vzpostavitve kmetijske rabe na nekdanjih kmetijskih zemljiščih, tudi s proučitvijo možnosti spremembe njihove namenske rabe brez dodatnih elaboratov in soglasij pristojnih zavodov. Predstavnik Ministrstva za kmetijstvo je pojasnil, da so sredstva za izvajanje ukrepa še na voljo, vendar je njihovo črpanje zaradi veljavnih pogojev nezadostno. Ministrstvo bo zato proučilo možnosti sprememb, ki bi spodbudile ponovno vzpostavitev kmetijske rabe in učinkovitejše izvajanje ukrepa.

Komisija je na pobudo predsednika Branka Tomažiča obravnavala problematiko odpravljanja posledic naravnih nesreč, ki so v letu 2026 močno prizadele slovensko kmetijstvo, predvsem suše, pozebe in neurij s točo. Povod za obravnavo je bil predlog odloka o finančni pomoči za škodo zaradi neurij s točo, ki predvideva pomoč zgolj za kmetijske pridelke s 100-odstotno škodo. Komisija je opozorila, da parcialno odpravljanje posledic posameznih naravnih nesreč ne zagotavlja pravične in celovite obravnave vseh prizadetih kmetijskih gospodarstev, zlasti ker so številne kmetije v istem letu utrpele škodo zaradi več različnih vremenskih ujm. Tudi škoda, manjša od 100 odstotkov, lahko resno ogrozi ekonomski položaj in nadaljnje delovanje kmetije.

Komisija je zato pozvala Vlado Republike Slovenije, da zagotovi celovit pristop k odpravljanju posledic vseh naravnih nesreč v letu 2026, pri čemer morajo merila za dodeljevanje pomoči upoštevati dejanski obseg škode in njen vpliv na poslovanje posameznega kmetijskega gospodarstva. Zavzela se je za pravočasno zagotovitev ustreznih finančnih sredstev in poudarila, da pomoč prizadetim kmetijam ne sme temeljiti predvsem na prerazporejanju namenskih sredstev za varstvo in izboljševanje kmetijskih zemljišč.

Komisija je obravnavala tudi odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanja glede znatnega padca odkupnih cen mleka in porazdelitve vrednosti v slovenski mlečni verigi. Ocenila je, da odgovor ne vsebuje zadostnih pojasnil o dejanskih cenovnih in ekonomskih razmerjih med proizvajalci mleka, predelovalci in trgovci niti konkretnih, časovno opredeljenih ukrepov za izboljšanje položaja primarnih proizvajalcev. Komisija je zato sprejela zahtevo za dopolnitev odgovora Vlade, predvsem glede razlogov za izrazito znižanje odkupnih cen mleka, porazdelitve ustvarjene vrednosti v mlečni verigi, preverjanja poštenosti poslovnih razmerij ter časovnice in javne predstavitve napovedane analize mlečne verige. Poudarila je, da zagotavljanje poštenih odkupnih cen ostaja ključno za dolgoročno ohranitev slovenske prireje mleka in obstoj družinskih kmetij.

Komisija se je seznanila tudi z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi št. U-I-122/24, s katero je odločilo o zahtevi Državnega sveta za oceno ustavnosti Zakona o gozdovih in povezanih podzakonskih predpisov. Ustavno sodišče je zahtevi delno pritrdilo ter ugotovilo protiustavnost 43. člena Zakona o gozdovih in prvega odstavka 2. člena Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Državnemu zboru je naložilo odpravo ugotovljene protiustavnosti v enem letu po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. 

VIR: Državni svet