Letošnje poletje je sprožilo razpravo o tem, ali so veljavne temperaturne omejitve za reke še primerne. Tudi v Sloveniji.

Na vrhuncu letošnjega avgustovskega vročinskega vala, 17. v mesecu, med 3. in 10. uro zjutraj, je bilo zaradi okoljskih vplivov in omejitev zaustavljenih za 13,4 GW francoskih jedrskih reaktorjev, navaja poročilo francoskega operaterja prenosnega omrežja RTE.

Hkrati je bilo prizadetih 15 reaktorjev v osmih jedrskih elektrarnah, ki so predstavljale 21 odstotkov nameščene moči francoske jedrske flote. Ena od elektrarn – Gravelines - je bila zaustavljena zaradi pojava meduz, ki so zamašile dotok hladilne morske vode. Vse ostale so bile zaustavljene zaradi previsoke temperature rek, katerih vodo uporabljajo za hlajenje.

»Ocenjeni obseg podnebno pogojenih izpadov v letu 2026 znaša približno 10 TWh. To močno presega doslej zabeležene rekordne vrednosti: 6 TWh leta 2003 in 3 TWh leta 2020,« so v poročilu zapisali pri RTE.

Od 57 francoskih jedrskih elektrarn se jih 42 za hlajenje zanaša na vodo iz rek.

»Povejte nam, kakšno temperaturo želite«

Čeprav se na ravni celotnega poletja ta izpad ni bistveno poznal – celotna francoska jedrska proizvodnja je bila zaradi visoke razpoložljivosti jedrskih elektrarn izven obdobij vročinskih valov primerljiva s prejšnjimi poletji, so se pristojni začeli pogovarjati o možnosti, da bi temperaturne omejitve pri obratovanju jedrskih elektrarn prilagodili novi podnebni realnosti.

O tem je pred dnevi v pogovoru za Radio France govoril predsedniku uprave energetske družbe EDF, lastnice vseh francoskih jedrskih elektrarn, Bernard Fontana.

»Imeli smo več zaporednih vročinskih valov, v rekah je bilo manj vode in ta je bila toplejša,« je opisal razmere to poletje. »Kljub temu je več kot 80 odstotkov električne energije prihajalo iz našega jedrskega parka. Električne energije ni primanjkovalo, še naprej smo jo tudi izvažali v sosednje države.«

Na vprašanje, ali zagovarja spremembo temperaturnih omejitev, je kot primer ponudil jedrsko elektrarno Golfech na jugozahodu države, ki za hlajenje sicer uporablja hladilne stolpe, a vodo zanje črpa iz reke Garone. »Ko temperatura reke preseže 28 stopinj, je ne smemo več črpati, ker v reko ne smemo vračati še toplejše vode.«

Vendar pa, je nadaljeval Fontana, imajo danes na voljo tehnične rešitve za hlajenje vode pred izpustom. To tehnologijo so denimo že uvedli v jedrski elektrarni Civaux. »Zato pravimo: škoda je, da nam prepovedujete črpanje, če lahko vodo vrnemo hladnejšo. Povejte nam, s kakšno temperaturo jo želite.«

Spremembe tudi za NEK?

Vprašanje okoljskih omejitev pri delovanju jedrske elektrarne je letos postalo aktualno tudi v Sloveniji, saj so bili v Nuklearni elektrarni Krško avgusta prisiljeni zmanjšati moč reaktorja, ker pri zaradi nizkega pretoka in visoke temperature Save pri polni moči ne bi zmogli več ostajati znotraj predpisanih omejitev – reke ne smejo segreti za več kot tri stopinje in ne na več kot 28 stopinj.

Kot je nedavno v intervjuju za Delo dejal predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer, želijo, da pristojne državne institucije preverijo, ali je meja 28 stopinj glede na današnje podnebne razmere še ustrezna. »Kaj se zgodi, če Sava že naravno priteče do elektrarne s temperaturo 28 stopinj? Ali elektrarna sploh ne sme obratovati? Bi morali reko hladiti? Takšne primere je treba jasno opredeliti. Hkrati bomo proučili tehnične izboljšave. Čudežev pa ne moremo pričakovati, za povsem drugačen način hlajenja bi bile potrebne obsežne spremembe elektrarne.«

Za drugi blok jedrske elektrarne naj sicer te bojazni ne bi bilo. Kot poudarjajo v družbi GEN Energija, ki vodi projekt JEK2, bi morebitno novo elektrarno hladili s hladilnimi stolpi, kar bi drastično zmanjšalo porabo rečne vode za hlajenje, hkrati pa bi vodo, ki bi jo izpuščali nazaj v reko, po vzoru Francije predhodno ohladili, kar bi pomenilo, da bi temperaturo reke dejansko lahko zniževali.  

VIR: https://www.nas-stik.si/