Vtisi in razmisleki s konference EU Drone Summit.

V Bruslju je v ponedeljek in torek potekala konferenca EU Drone Summit, na katerem so udeleženci razpravljali o tem, kako pospešiti razvoj konkurenčnega, inovativnega in varnega evropskega trga brezpilotnih letal.

Dogodka se je udeležil tudi Aleš Zupančič, vodja službe za upravljanje z brezpilotnimi letalniki na Elesu. Prosili smo ga za nekaj vtisov.

 »Pritegnila me je predstavitev European Network of U-space Stakeholders, evropske mreže, ki povezuje organizacije, vključene v razvoj in uporabo brezpilotnih letalnikov ter prihodnjega upravljanja zračnega prometa,« nam je povedal.

Mreža povezuje evropske institucije, regulatorje, ponudnike tehnologij, operaterje dronov, raziskovalne organizacije in tudi upravljavce infrastrukture.

Na predstavitvi so po Zupančičevih besedah pokazali zanimiv podatek. »Mreža združuje 728 članov iz 36 držav. Največ jih prihaja iz Belgije, Nemčije, Francije in Združenega kraljestva. Ob pogledu na seznam držav pa Slovenije na prikazanem grafu ni bilo zaslediti.«

To seveda še ne pomeni, da v mreži nujno nimamo predstavnikov, pravi Zupančič, saj bi bilo treba podatke dodatno preveriti. »Me je pa spodbudilo k razmišljanju, koliko smo v Sloveniji pravzaprav vključeni v evropske razprave o prihodnosti uporabe dronov. Morda pa je čas, da se nekoliko aktivneje vključimo.«

MED »Tehnologija omogoča marsikaj …«

Kot pravi Zupančič, vidi pri morebitnem sodelovanju v mreži priložnost za ELES. »V zadnjih letih smo na področju uporabe brezpilotnih letalnikov naredili kar nekaj pomembnih korakov. Danes drone uporabljamo za preglede daljnovodov in razdelilno-transformatorskih postaj, zajemamo RGB, termalne in LiDAR podatke, razvijamo uporabo umetne inteligence ter iščemo možnosti za vedno bolj avtomatizirano izvajanje pregledov. Tehnologija nam omogoča že marsikaj, precej večji izziv pa postaja, kako vse te možnosti varno in učinkovito vključiti v obstoječi sistem upravljanja zračnega prostora.«

Ne gre samo za tehnologijo, poudarja, ampak tudi za regulativo, dovoljenja, usklajevanje z drugimi uporabniki zračnega prostora in sodelovanje z nacionalnimi letalskimi organi.

Eden od namenov mreže je prav izmenjava izkušenj in dobrih praks ter pomoč pri prepoznavanju regulativnih in administrativnih ovir. »Zato se mi zdi zanimiva možnost, da bi se ELES aktivneje vključil v njeno delovanje in preko nje vzpostavil tudi širši strokovni dialog o prihodnosti izvajanja BVLOS (letenje izven vidnega polja) in avtonomnih operacij v Sloveniji.«

Ne gre za to, da bi iskali bližnjice mimo pravil ali pristojnosti naše Agencije za civilno letalstvo, poudarja Zupančič. »Ravno nasprotno. Gre za to, da bi skupaj z evropskimi strokovnjaki in domačimi institucijami iskali rešitve, ki so se morda drugje že izkazale za uspešne. Osebno vidim veliko priložnost predvsem v razvoju ponovljivih BVLOS operacij vzdolž daljnovodnih tras in kasneje tudi v uporabi avtonomnih sistemov, ki bi omogočali redne preglede infrastrukture z bistveno manj neposrednega dela na terenu.«

Daljnovodi kot prihodnje zračne avtoceste?

Kot je še dodal Zupančič, se mu je ob poslušanju razprav utrnila zanimiva misel. Če si predstavljamo, da bomo v prihodnosti del prometa in različnih storitev preselili v zrak, je nadaljeval, hitro ugotovimo, da stvari niso več tako enostavne. »Zračni prostor ni neomejen, uporabnikov bo vedno več, vprašanja varnosti, koordinacije in odgovornosti pa postajajo vse pomembnejša.«

Daljnovodne trase pa že danes predstavljajo obsežno in razmeroma jasno določeno infrastrukturno omrežje. »Ob ustrezni zagotovitvi letalske varnosti, varovanja infrastrukture in vseh potrebnih dovoljenj bi lahko določeni odseki teh tras nekoč postali tudi nekakšne zračne avtoceste za brezpilotne letalnike.«

Za zdaj je, poudarja, to seveda bolj razmišljanje o prihodnosti kot konkreten projekt. »Vendar se mi zdi vredno razmisleka.« 

VIR: https://www.nas-stik.si/