Izobraževanje

Iluzija pismenosti: Ali učenci resnično razumejo AI ali zgolj posnemajo?

V šolskem prostoru se pogosto zanašamo na to, da so današnje generacije učencev »digitalni domorodci«. Raziskava o odnosu učencev do umetne inteligence (AI) in medijske pismenosti, ki jo je izvedel Zavod Infohub Maribor, pa razkriva drugačno sliko – polno zanimivih paradoksov, ki opozarjajo na potrebo po sistematičnem razvijanju medijske in digitalne pismenosti.

. . .

Raziskava je pokazala, da učenci umetno inteligenco prepoznavajo predvsem skozi vsakdanjo uporabo, precej manj pa razumejo njeno delovanje in vpliv na informacije, s katerimi se srečujejo.

Trije osrednji paradoksi digitalnega vsakdana naših učencev

1. Paradoks samozavesti in fenomen »as if« psihologije Kar 86,7 % učencev ocenjuje, da vedno ali pogosto prepoznajo vsebine, ki jih je ustvarila umetna inteligenca. A ta visoka številka ne meri njihove dejanske kompetentnosti, temveč zgolj njihovo samooceno. Tukaj trčimo ob fenomen družbeno zaželenih odgovorov oziroma »as if« psihologije – učenci odgovarjajo, kot da so pri presoji kompetentni in kritični, ker je to v njihovi generaciji družbeno pričakovano. V resnici je njihovo razumevanje AI pogosto površinsko; vidijo jo le kot orodje za iskanje podatkov, ne razumejo pa njenih algoritmov, omejitev in verjetnosti napak.

2. Paradoks slepega zaupanja v nezanesljive vireDružbena omrežja niso več le zabava, so primarni informacijski prostor. Učenci novice najpogosteje spremljajo prek Snapchata, YouTuba in TikToka. Čeprav so ti kanali polni nepreverjenih in manipulativnih vsebin, kar 66,7 % učencev informacije na družbenih omrežjih ocenjuje kot večinoma ali vedno zanesljive. To nakazuje na nevarno pomanjkanje kritične distance do vizualno privlačnih, a vsebinsko vprašljivih informacij.

3. Paradoks tišine ob preverjanju dejstev Čeprav nekateri učenci primerjajo vire, jih kar 11,7 % informacij sploh nikoli ne preveri. Še bolj zgovoren je podatek, da se o preverjanju informacij doma ali s prijatelji pogosto pogovarja le 18,3 % učencev, medtem ko jih 43,3 % to počne redko ali nikoli. A raziskava prinaša ključen preboj: učenci, ki se o informacijah več pogovarjajo, uporabljajo tudi več različnih postopkov preverjanja. Medijska pismenost torej ni le individualna veščina, temveč socialna praksa.Kako naprej? Rešitve za šolski prostor


Ti podatki jasno kažejo, da preverjanje virov in razumevanje AI nista veščini, ki bi se pri mladih razvili spontano. Šola je tisti prostor, kjer moramo preseči "lažno gotovost" in površinsko drsenje po ekranih.

Izobraževanje v srednji šoli
Delavnice z otroki


Kaj to pomeni za načrtovanje šolskih dejavnosti?


-  Implementacija ciljnih delavnic za učence: Preiti moramo od vprašanja "Ali to znaš prepoznati?" k vprašanju "Na podlagi česa ta algoritem presoja?". Z interaktivnimi delavnicami, kjer učenci neposredno analizirajo AI halucinacije, lažne novice in deepfake posnetke, razbijamo iluzijo »as if« samozavesti ter jih učimo dejanske kritične presoje.

-  Dodatno usposabljanje strokovnih delavcev: Da bi učiteljski zbor lahko suvereno vodil te pogovore, potrebuje strokovno opolnomočenje. Izobraževanja za pedagoge morajo demistificirati AI in ponuditi konkretna didaktična orodja za vključevanje medijske pismenosti v redni pouk.

-  Vzpostavitev kulture pogovora o informacijah: Ker so raziskave pokazale, da pogovor neposredno povečuje število načinov preverjanja dejstev, moramo načrtno ustvarjati prostor za strukturirane razprave o medijskih vsebinah – tako pri razrednih urah kot pri predmetnem pouku.


AI-pismenost ni več zgolj tehnična tema za pouk računalništva, temveč pomembno vzgojno, etično in pedagoško vprašanje celotne šole. 
Vabimo vas, da skupaj oblikujemo izobraževalne aktivnosti, s katerimi bomo samozavest učencev pri uporabi digitalnih tehnologij nadgradili z dejanskim znanjem, kritično presojo in kompetencami za varno ter odgovorno delovanje v digitalnem svetu.


V Zavodu Infohub Maribor izvajamo delavnicemedijske, digitalne in AI-pismenosti za osnovne in srednje šole, pa tudi za vrtce, fakultete, pedagoške delavce in starše. Vsebine prilagajamo starosti, predznanju in potrebam posamezne ciljne skupine, s poudarkom na kritičnem razmišljanju, prepoznavanju dezinformacij, varni uporabi digitalnih tehnologij in odgovorni rabi umetne inteligence.

 
Če želite delavnico izvesti tudi na vaši šoli, nas kontaktirajte in z veseljem se dogovorimo za sodelovanje..


VIR: ZAVOD INFOHUB

. . .

Editor

Avtor pri si24.news